Natečaj: Zbiramo srčne zgodbe vsakdana! Nagrada: TOPLICE
Zapis hvaležnosti na [email protected]
Zapis hvaležnosti na [email protected]
Moja pesem o hvaležnosti:
BITI MATI
Biti mati – ali je to dar? Ali biti mati je breme?
Ali biti mati je tovor, ki nosiš ga celo življenje?
Lahko pozabiš na to, da si mati? In rečeš : »Ne danes, bom jutri mati?«
Ali zavestno odmisliš to, da si mati? Ker danes je težko in jutri bo lažje?
Si rečeš kdaj; »Žal mi je, da sem mati! In žal mi je, da nosim to v sebi?«
Dvomiš kdaj vase? Bom zmogla? Bom znala? Bom dovolj ljubila?
Biti mati je največji dar in največje in najslajše breme, ki nosiš ga v sebi.
Biti mati najtežji je tovor. A tovor, ki s sabo prinese radosti življenja.
Nikoli pozabiš ne, da si mati in nikoli je ne prelagaš na jutrišnji dan.
Žalovanja ni, ko enkrat si mati – to največji je dar.
Da, dvomiš takrat, ko si mati. A zgolj v tem, ali si res dala vse
in ali premoreš topline, nežnosti, ljubezni še več.
In največji sodnik je otrok, ki zmeraj te rabi, zmeraj se vrača in išče z očmi.
Ti večkrat položi roko na rame in z dotikom ljubezen prizna.
Z dejanji ti otrok pokaže, ali mar mu je za tvoj strah,
z nasmehom lahko ti polepša ne dan – ves teden,
saj vidiš srečo in mir v njegovih očeh.
Otrok je obraz tvojih dejanj, tvojega truda, tvoje ljubezni.
Hvaležna sem, da sem mati – mati do zadnjega diha in zadnjega pogleda.
Hvaležna sem, da sem dobila to darilo in ga skrbno negovala.
Hvaležna sem, da sem imela pogum in da sem znala.
Hvaležna sem, da me je vodila ljubezen, toplina, nežnost.
Hvaležna sem, da sem videla smeh, veselje, radost svojih otrok.
Hvaležna sem da zmorem in da sem – mati.
Hvaležna sem.
-12.12.2009 ali »Tist dan«.
Včasih se mu približam, podam izjemno butast komentar in se (najverjetneje) kmalu postrgam izpred njegove lobanje.
»A greš dans na koncert od Nietov in Big Foot Mame?«
»Pa ja… Sam nimam karte še. Zdej so pa ful drage.«
»Dej ti js prodam! K se mi itak ne da it…«
»Dobr, ti plačam k bo konc pouka.«
Čakam, da mi v roke porine kos papirja, a se to ne zgodi… Drek. Kaj naj zdaj s to preklemano karto? Ne da se mi spet pregovarjat z mami, naj me pelje in pride iskat, ker – valda – pri šestnajstih nimam izpita za avto.
Karto vneto poskušam prodati na spletu. Nič. Kličem okoli, če kdo rabi. Nihče… Očitno bom zaradi ferdamanega sošolca, ki ni kupil moje karte, čeprav je obljubil, pač odšla na ta koncert.
-12.12.2009 – 20.23 ali »Tist dan, ko te prvič zagledam«.
Na vso moč se izogibam znanim obrazom, vseeno na vsakem kvadratnem mikrometru srečam nekoga… S kotičkom očesa ujamem Aljažev pogled, zato se (jasno) ne morem več pretvarjati, da ga nisem opazila. Po krajšem dopisovanju se dogovoriva za »srečanje« pri vhodnih vratih. Dammit. Totalno nejevolno se odpravim tja, in takrat se zgodi –
oko nevarno trzne, ko uzre suhega rjavolasca z nenavadnim nasmehom in majhnimi, vendar prodornimi očmi. Nasmehnem se mu. On le potreplja Aljaža po ramenih in se izgubi v množici…
-31.12.2009 ali »Tist dan, ko te spoznam«.
Silvestrovo. Novo mesto – moje mesto – tudi na novega lejta dan! Bolj patriotska nebi mogla biti. Igrajo Dan D. Bolj patriotsko nebi moglo biti. Na novo leto nas pozdravi dež. In srečava se. Vedela sem, da boš tam… Spogledava se… Nekako veva, kaj se bo zgodilo. Kot vse veliko romance, se tudi ta začne v dežju…
-13.1.2010 ali »Tist dan, ko se dotakneva bistva«.
Nisem živčna. Ni mi slabo. Nisem prestrašena.
Najino prvo uradno srečanje – o.k. – date pač, poteka gladko. Sproščena sva. Poznava se od pamtiveka. Vse je preprosto, tako preprosto. Poljubi me.
In to vztrajno počne še nadaljna štiri leta. Skoraj pet!
-x.10.2014 ali »Tisti dan, ko se priplaziva k dnu«.
Serija z nama v glavnih vlogah se bliža h koncu.
Kljub vsemu, poleg lepih slik in neprecenljivih spominov, ostaneš. Slišim te v svojih besedah, vidim te v svojih navadah in odražam tvoj pogled na svet. Za vedno.
-13.1.2016 – »Tist dan, ko spoznam, zakaj«. Epilog
Kosilo – tako se je šest let obnilo. Povem ti vse – o pijani noči, o čistoči novega stanovanja, vse za nazaj, vse za naprej. In ti veš, da sva brezčasna. V nekem paralelnem svetu tvoja roka še vedno stiska mojo.
Povem ti več o rokah – moje so postale precej bolj delavne: veliko pišejo, veliko vadijo in… že nekaj časa držijo neko moško roko. Z njo hodijo na kosilo, spat in – živijo tudi z njo, veš?
Hvala, ker si me ves ta čas podpiral, bodril in mi pomagal.
Hvala, ker si kljub vsemu verjel vame – v mojo glasbo.
Hvala, ker si – ker si preprosto ti.
In hvaležna sem ti, ker si mi v tem fascinantnem spletu naključij pomagal najti njegovo roko.
Zapis hvaležnosti na [email protected]
Hvaležna sem!
slišala sem jo ko je zrastel njen dan znova in znova
kot da se včerajšnji ni končal enake barve in vonja
isti zidovi so se pretakali skozi njene roke in vedno
se ji je zgodilo preveč dela za premalo ur
slišala sem jo ko je pogledala k meni če spim ali so me
zbudila premikanja žličke v lončku brez kave v belem
porcelanastem okrušku za dobra srečna jutra to je
spomin je rekla spomin je
slišala sem molitev med kosilom in večerjo naj jem naj
končno pojem vse saj sem oglata in pred menoj je
vstala skrb iz besed okroglo se napela da sem kriva
zagrebla s prsti v kruh in ga tlačila v usta in možgane
slišala sem njeno obleko previden šepet korakov v
blagu za vse letne čase in predpasnike ki so se menjaje
postavljali s tem edinim oblačilom kot zaščita
pred kredenco in črnim štedilnikom na drva
slišala sem mirnost in pozornost v dotikih s trgovskimi
torbami sivih moških na glavi so imeli klobuke malo
postrani bili so mi zelo smešni pa njej tudi to vem
ker se je takrat smejala s poudarjeno pokončnostjo
slišala sem njeno telo uporno močno tako zdravo telo
ko je pestovalo bolečino otrok in moža in res ni
smelo nikoli pasti bilo je dobro navito naučeno za
prenašanje vseh kosti in veder z vodo iz vodnjaka
sredi bližnje ulice
slišala sem njene oči preveč mokre da bi lahko zaspale
ob napovedi mojega odhoda jaz pa sem z roko na cesti
kričala čas je mama čas je
Hvaležnost ima mnogo obrazov.
Osebe, ki sem jim lahko hvaležna, bom imenovala kar Ljudje.
Moje odločitve, moje poti, moje poteze življenja, niso bile vedno prave, niti pozitivne. Ali sem to počela namerno? Priznam, sem. Bila sem srečna in ni mi žal. Včasih se oglasi ena majhna celica v telesu, ki je huda name. Ki mi žuga, kot mati žuga radovednemu otroku, ko si umaže nove hlače na sosednjem igrišču.
Ampak jaz nisem takšna. Kakšna? Kakšna sploh sem? Ljudje. Nikoli me niso obsojali. Verjetno so me, ampak hvaležna sem, da mi tega niso povedali v obraz. Ne maram resnice, ne želim vedeti, tisti pljunek raje zadrži in ga spusti na pločnik, ko bom odšla. Imela bom občutek, da me razumeš. Čeprav me ne.
Ljudje. Učila sem se od njih, kako razmišljati tako kot oni. To je najtežji del mojega življenja. Nikoli ne bom kot “oni”. Nisem upornica, nisem zločinka, samo nisem del te črede. Učili so me, kaj je prav in narobe. Vzljubila sem besedo narobe, namesto besede prav.
Ljudje. Radi mi prisluhnejo, ker sem iskrena, ker dajem. Hvaležna sem, ker me poslušajo, ker se z mano šalijo, čeprav vem, trgajo me in iščejo opravičila zame. Verjetno pravijo, da je bila moja rana mladost ranjena, lahko jim pustim te misli, resnične niso, le vzajemno smo si hvaležni, ker imamo vsi prav.
Torej, hvaležna sem tudi in predvsem sama sebi. Kdo me je oblikoval, kdo ve kdaj sem se oblikovala sama, rada se imam.
In jutri, jutri pričakujem, da bo nekdo hvaležen meni. Ljudje in jaz.
Zapis hvaležnosti na [email protected]
Hvaležna sem
Hvaležna sem vam, ki ste mi v trenutkih šibkosti stali ob strani in me prenašali. Vam, ki ste verjeli vame tudi takrat, ko sama nisem. Vam, ki ste v meni videli nekaj več in mi dali priložnost, da to tudi sama odkrijem. Vam, ki ste del mojega sveta in mi dovolite, da sem tudi jaz del vašega. Vam, ki se z menoj veselite in kdaj tudi kakšno solzico potočite.
Hvaležna sem TI, da si to, kar si in da ko si z mano, si TI zares TI.
Tisti, ki vam je to namenjeno itak veste, kdo ste. Hvaležna sem vam za vse 🙂
Zapis hvaležnosti na [email protected]
Zapis nam je poslala Sara M.
Hvala vsem za sodelovanje. Natečaj je potekal do 14.2.2016, smo pa objavili še nekaj zgodb, ki so prispele naknadno.
Uredništvo je izbralo 9 prispevkov, za katere lahko glasujete med 15. in 21. februarjem 2016. Avtorji 4 zgodb z največ glasovi bodo nagrajeni z vikend paketom za 2 v Termah 3000 – Moravskih Toplicah, Termah Banovci, Termah Ptuj in Termah Lendava.
Prav tako bo nagrajen tudi nekdo izmed glasujočih.
Več v prispevku: http://travel.over.net/glasovanje-urednistvo-izbralo-9-prispevkov/
Glasovanje je zaključeno. Nagrajeni prispevki so:
Hvaležno zrem – Terme Lendava
Tisti dan – Terme Ptuj
Žarnica – Sava Hoteli Bled
Čudež – Terme 3000 Moravske Toplice
Vsem avtorjem se zahvaljujemo za prispevke, nagrajencem pa čestitamo in jim želimo lepo preživet vikend s Sava Hotels & Resorts.
http://travel.over.net/cestitamo-izbrali-smo-naj-srcne-zgodbe/