Ženske srednjih let se delijo na zagrenjene, ki imajo doma tečne dede, ker se za njih ne uredijo več in tiste, ki imamo vse…Jaz sem 48, dajo mi 38, sina imam 18 pa še vedno sem za moža najlepša in najboljša, zakaj? Ker vlagam vase, sina in vanj pa dovolj imamo denarja, da lepo živimo. Požrešni nismo itd. Mož še pri 52 izgleda kot 38 letnik z odlično postavo…delava oba na sebi in vlagava vase…

tako da se zamisli malo….

koliko vlagaš toliko dobiš vrnjeno. naredi nekaj za deda in zase…

Poroka in femeli lajf je največja past, da se človeka lahko uniči in ima v okovih. Pač, za rojevanje novih sužnjev.

A to je point, da pri 48ih zgledas 38 in potem si srecen? 🤦‍♀️🤦‍♀️

Nakladaš, da glava peče. Zamisli se nad sabo. Ko začne ženska govoričiti, kako pri 48 zgleda 10 let mlajše, mi začne utripati rdeča lučka. Take ženske ne moreš jemati resno, res ne!

Zaradi pobarvanih las, umetnih nohtov in kilo fasade se nobena ni zgledala 10 let mlajše. Pa kake ste to ženske, da kar nekaj fantazirate o mladosti, dejansko pa drvite v meno.

Pozdravljena, Draga avtorica tega članka, moram rečt kot bi sebe brala. Mož odsoten cele dneve, staršev nimam, z njegovimi starši si nisem mogla pomagat, da bi mi čuvali otroke vsaj za skok v trgovino…..zmogla sem več in še več. Ker sem mogoče že prišla taka na svet, definitivno pa je prispevala vzgoja, da zmorem vse, mi je bilo to nekaj normalnega, dokler nisem pred leti zbolela.  Začela sem odkrivati, kakšen odnos pravzaprav imam doma. Vključila sem se v skupino za samopomoč, to pomeni delo na sebi, zavedanju, dobila prijateljice, prijatelje…sledil je prav tako odpor moža, Spoznala sem,  da je mož čustveni manipulator, da me nihče v družini pravzaprav NE SPOŠTUJE. Berem knjige, gledam jou tube npr Jana Pristovsek…družim se do meje, da je še vzdržno negodovanje moža. Koliko časa se, ne vem, vem pa, da v prihodnje bom mogla nekaj spremeniti,….zbiram pogum.moc. Vem, da nas je veliko žensk v tej zgodbi, škoda je samo,da se ne povežemo  med sabo, da bi si dale izkušnje, moč in upanje, ker žal v zunanjem svetu ni vedno lahko najti pravih prijateljev. Draga avtorica,  imej se rada, bodi sebi najboljša prijateljica,vse dobro ti želim, objem

baba tumpasta. seksipilna fuklja se bo hodla na en bz forum hvalt. kk helix manj popapcej pa se potl poglej v špegu č se uupaš. he he

Očitno ti je dolgčas, a se  zahvali bogu , da ste vsi zdravi. Če bi kdo zbolel, si bi želela samo eno : zdravje. Zato uživaj v svojem miru, ker se ti že  jutri lahko vse obrne na glavo.

Glej, vsi smo bili in še bomo v takšnih fazah. Mož je takšen kot je, ti pa si začini življenje z učenjem klavirja, eksotičnega tujega jezika, vpiši se v lončarsko šolo, tečaj rolanja ipd.  Možnosti za piko na i življenju je veliko … Upam pa, da z zapisom nisi mislila na odhod in drugega moškega.

Pa da ne boš mislila, da je tam zunaj te zlate kletke kot jo opisuješ vse idealno. Nekateri odletijo, ampak vedi, veliko jih je tudi razočaranih … Ni vse zlato, kar se sveti in sosedova trava dejansko ni bolj zelena od naše. Kakorkoli, želim ti srečno!

Zacini si zivljenje tako kot si ga vecina zensk. Najdi si loverja. Bos potem povedala kako se pocutis.

Ko sem imela vsega dovolj sem si našla službo. Doma so bili šokirani, jaz pa sem zacvetela. Še vedno mi je družina na prvem mestu, dobila sem pa nek nov zagon ki me veseli.

Namesto da tule pišeš, bodi tiho in poskrbi zase. Naredi vse kar si želiš.

Pri meni isto, ko so se mi začele pojavljati zdravstvene težave, sem ugotovila da živim z narcističnim manipulatorjem. Kdor tega ne doživi, ne more verjet in razumet… Delam na sebi, tudi jaz gledam YT, berem in premlevam kaj naredit…

Avtorica, te zelo razumem.

Reši se, dokler se lahko -če sta še skupaj, na fini taktinčni način poizkušaj doseče, da podpišeta Sporazum/notarski zapis o delitvi skupnega premoženja – pri sociopatu in psohopatu ti to še kako pride prav – ne moreš s takim po tolijko let več živeti, ker se popolnoma izpridi;  pri meni žal  še ni bilo možno, ker ta zakon še ni bil v veljavi, ko sva šla narazen. Skupaj skoraj 20 let.  O transferiral skupno premoženje misleč, da nič ne vem. Upravljal pa na koncu za 4imi stenami  na vrvicah, gospod kravatar na priplezanem, nastavljenem porinjenem položaju v gospodarstvu sicer -plezal po hrbtih za vse te svoje fetiše in tovrstne nastavljene  svoje orgazme tudi po hrbtih svojih najbližjih – vsaka  moja dlaka je morala biti po njegovih navodilih in željah postavljena ali odstranjena, posesivni zafrustriranec je postal zadnjih 5 let zakona.  Grozljivo, kaj nastane iz človeka, ki je imel nekoč še moralne vrednote. Grozljivo.   V zvezo sva prišla enakovredno, nič ni imel – eno Renault Laguno Break, že ločenec od prve žene in polna usta obljub, lepih besed, v sebi pa pokvarjene hrvaške in tudi turške gene. Imel nekoga v gospodarstvu za botra in mecena, ki ga je karierno porival zadnjih 20 let na položaje, ker ga je rabil, ker sam ni smel več stegovat svojih umazanih tac po branžah gospodarstva. Grozljivo, ko ti zaradi tega razpade družina.

Pišem, da si malo olajšam dušo in ker mi ni ostalo kaj dosti prijateljic s katerim bi si bile tako blizu, da bi se pogovarjale o osebnih zadevah, čustvih, zakonu,…

Naveličana sem vsega, zmatrana in jezna sama nase. Kot mlada punca sem bila polna optimizma in dobre volje. Družinsko življenje me je precej spremenilo in močno utrudilo. Zaciklala sem se! Veš čas sem posvetila otroku in možu, ter zanemarila svoje lastne potrebe. Dala sem jima vse in še več.

Trenutno čutim, da ne zmorem več takega načina življenja. Sin je polnoleten, mož nekaj let pred upokojitvijo, jaz pa kao v najboljših letih za žensko, pa tako zelo zmatrana in naveličana. To življenje, vsak dan eno ta isto, me je začelo ubijati. Ko doma začnem uvajati spremembe, naletim na blazen odpor in nesodelovanje. Zavedam se, da sem ju razvadila do amena, vem, da sem sama odgovorna za mojo bedo. Vendar iz tega kroga ne morem kar tako izstopiti. Ne vem kaj bi sploh rada, po eni strani mi res ni hudega, po drugi strani pa se počitim kot ujetnica v zlati kletki, po lastni izbiri.

Zdi se mi, da sem jima dal vse in še več. Sedaj bi bil čas, da spet naredim nekaj zase. Potrebujem malo vznemirjenja, malo življenjskih začimb. Težko se mi je podstopiti kaj novega. Ko bi vsaj imela koga za zraven, za podporo za nove podvige. Sin se osamosvaja, mož pa ni pretirano družabne sorte. On bi vse, da sva samo midva, sama pa potrebujem več kot to.

So tej moji občutki sploh normali za žensko, ki ji po nekih nenapisanih standardih, v življenju res ni hudega? Je to mogoče kriza srednjih let?

To ni kriza srednjih let.To je ugotovitev, do katere si prišla in zdaj si zelo nezadovoljna.In če tako čutiš, potem je VSE res.

In vsaka ženska bi morala imeti vsaj eno prijateljico, ki bi ji lahko zaupala in se pogovarjala o stvareh, pri katerih je neodločna.Saj so leta, ko imaš majhne otroke in je težje, a zdaj je zate pravi čas, da navežeš stike z bivšo sošolko, s sestrično, s prijateljico in poglobiš prijateljstva.

Ne dovoli, da te ima mož samo zase.To je zelo egoistično.Kajti vsaka ženska mora v žensko družbo, da dobi žensko energijo, ženske nasvete in druženje po žensko.

Isto moški.

Edino tako bosta lahko spet funkcionirala skupaj.Ne moreš vedno čepeti vse dni in ure samo z možem – on ti ne da vseh vpogledov v življenje…kajti rabiš pisanost mnenj in pogledov.

Jaz ti absolutno svetujem, da se vpiši v domačem ali malo širšem kraju v kako društvo.Ker ne vem, v čem bi se našla , samo predlogi :pevski zbor , pohodništvo, izleti po Sloveniji…ročna dela.Sama se najbolje poznaš.Tam boš dobila somišljenike, ki jih veselijo iste stvari kot tebe.

Delaj korak za korakom za sebe.Počasi bosta sin in tvoj mož sprejela, da te tisto soboto ne bo vse ure doma, da si bosta namesto tvojega kosila naročila pizzo in da imaš ti nekje veselje in obveznost.

Ti pa takrat ne odstopaj.Kar povej : To je moje in tega ne dam.

Se bosta že sprijaznila.

Ni mi jasno zakaj ženski večina predlaga loverja. Dolgčas ji je v življenju, naveličana je, čeprav ji nič ne manjka. Kaj boste rekle, da večina vas v zakonu ali dolgoletnih vezah tega občutka še ni občutila? Tista, ki trdi drugače ni iz tega sveta ali pa laže.

Jaz bi rekel da je to sindrom polne riti

Avtor Metabo11:

Ja, točno tako , ampak: “sindrom polne riti”  izključno tega in takega moškega v tej zvezi, ki jo opisuje avtorica in šenekaj sodelujočih z enakimi izkušnjami; sindrom polne riti čustvenega manipulatorja – ne zmanipulirane ženske, kot njegove partnerice.

Če nimaš osebne izkušnje, pa jasno ne moreš pisati, ker “teoretiziraš” v prazno.

Mene pa zanima

Kako ugotovite, da ste zmanipulirane oz da maste psihicne vojne doma.

A lahko kaksen primer.

Jaz sicer nekako vem da nekaj ne stima ne znam oz ne morem pa tega prijet dokazat.

Dober psihični manipulator te lahko “vrti” okoli prsta tudi po 10 let.  Zato tega ne moreš ugotoviti. Ker zna – besedičiti, obljubljati, se prijetno smehljati, z glasom očarati, z dejanji pa nuditi ravno toliko, da ima on vedno večjo korist od tebe. Ker zna načrtno, ciljano prikrivati, dokler ima osebne koristi. Ponavadi se zacikla takrat ko ugotovi, da si ga pogruntal, da je razkrinkan – tak potem znori in se maščuje nenormalno, tudi še po razhodu.

KJaz sem ga razkrinkala tako, ko sem mju predočila npr. kredite, ki jih je skrivoma najemal. Pa dokuemte tujih podjetihm, kjer je prikrival delnice tujih podjetij. Pa določena naložbena zavarovanja – sem našla skrite police – za okoli 150.000 EUR samo zavarovanj – za njega, samo za njegovo zadnjico Meni pa lagal v obraz, da ni denarja. Odneslo ga je, ker si je upal čedalje več – čedalje več je grabil, zase za svojo starost. Sicer ločen, že enkrat prej. Se je izkaalo, kak je “nategova” tudi prvoženo materialno pa izcuzaval njenega očeta, ko še sploh nista bila celo poročena.  Obrnjena situacija ,”moška pleh peeecka”.

In tiste ki pocrkljamo sebe in nam ljube ljudi.

A nismo predpražnik, da bi kdorkoli po nas tacal.

Citirala sem.. no grem nazaj pogledat koga pa pripišem

obljuba dela dolg, osebo”ženske srednjih let”

O se da ugotoviti.