Navzkrižja
Dobro jutro, prijatelji. Tiho je postalo v
naši gmajnici, tiho in mirno…. le sem in
tja se zasliši glas kake živalice, ki ima
občutek, kot da se je izgubila v tej širjavi …..
To jutro sem spet, po dolgem času, preživela z Z.Modrejem. Prepustila sem se njegovim mislim, naj me vodijo, odprla knjigo na slepo in na 76. strani našla zapisane misli o navzkrižjih v nas samih, kaj so in kaj prinašajo nam, kaj prinašajo ljudem, ki jih imamo radi. Za hipec se mi je zazdelo, da je gospod Z.M. to napisal – samo zame. Pa sem prepričana, da je to za vse nas:
——-
Zaradi svojih neporavnanih notranjih računov je človek velikokrat v jezljivem razpoloženju, ko vsem daje vedeti, da mu gre nekaj narobe. Jezi se v sebi in se zato vede nenaklonjeno do svojih bližnjih in do okolice. Pa so to včasih lahko le drobna navzkrižja, ko nam kaj ne gre po natanko zastavljenem načrtu. Odstopanja so lahko zgolj malenkostna, na primer glede časovne razporeditve določenih dogodkov, in že se jezimo.
Človek ima včasih kar preveč pričakovanj ali preveč natančnih predvidevanj, kako naj bi kaj potekalo v življenju, kako naj bi se kdo vedel; s kakšnimi besedami odzval. Potem pa nastopi navzkrižje: kot da bi zamišljeni potek dogajanja ugovarjal resničnemu in za kazen povzročil notranji nemir, jezo.
Tolikokrat se izkaže, da se v življenju ne splača ničesar preveč podrobno načrtovati in predvidevati, ampak le okvirno. Po eni strani nam okvirno predvidevanje sprosti našo pozornost, da se lahko preusmeri od pretiranega primerjanja resničnega poteka dogajanja z zamišljenim k pozornemu spremljanju in nadziranju resničnega dogajanja, po drugi strani pa ne bo jezljiovsti zaradi navzkrižja.
Tako ne bomo čutili toliko notranjih navzkrižij, pa tudi drugi jih ne bodo. In ne bomo jih po krivici spravljali v zadrego, da bi se čutli krive za našo jezo in ne bomo postavljali toliko ovir za izkazovanje naklonjenosti.
Pe še nikogar ne bomo napeljevali k temu, d abi nam bil nenaklonjen.
————
Tako, prijatelji, pravi naš Z.M. Če se nam bo danes dogodilo, da nam ne bo šlo vse tako, kot bi nam moralo iti, se spomnimo njegovega razmišljanja. Jaz sem v svojem navzkrižju preživela nedeljo in vem, kaj je gospod Modrej mislil s temi mislimi in zato mi je bila danes knjiga odprta na tej strani …. najbrž tudi zato, da obvaruje mojo okolico pred mojimi navzkrižji…. da mi preusmeri mojo pozornost in me prisili k iskanju drugačnosti današnjega dne, k iskanju miru ……..
Miru vam želim in lepega dne !!!
Eh, saj vem, saj vem, prijatelji, da sem
spet natvezila in zatežila. Naj popravim to
svojo jutranjo morijo z lepo mislijo:
——
Vprašaj se ali te bo to kar počneš danes,
kaj bolj približalo tistemu,kar bi želel imeti,
početi, biti jutri!
——–
Ja, in potem skušajmo danes početi nekaj
za danes in že nekaj tudi za jutri!
Jep tudi to je treba včasih..zmetat ven! Najbolj je to storiti nekje na samem..in zarjoveti heheh na vse grlo….Jep! Stresati s ena drugega ojej,ponavadi še na nedolžnega..pa niKOLI NIKOLI::::::
Naj vam danes nihče ne nagazi na mino…..prisluhnite raje ptičkom,ki zunaj tako lepo pojejo,pomežiknite soncu in objemite tiste nabližjega….tesno!!:)))
Navskrižja….jep so in bodo….le da se prevec ne zafreckljamo,potem je kul….
Čau..muca leti..lep dan vsem….
Dobro jutro Mariči in prisrčna ter iskrena hvala za tvoj čudoviti post danes zjutraj !
Hvala za tvoj ” pogon ” , da človek malo misli !! Četudi zjutraj , da vendar preusmeri misli na pozitivo 🙂
Nekaj vam bom nalimala še jaz tuki . Dalj časa mi je tole všeč in nima trenutno nobenega pomena , pri meni tkole osebno , da ja ne bo pomote..ali pač kdo ve ?
tkole se bere tole :))))
Odšla sva spet vsak svoji samoti naproti, pa sva komaj občutila, kako je lahko topel stisk dveh rok. Odšla. Preprosto. In sva spet, kar sva bila: Komaj še človek. Tako čudno ubog…. Odšla sva vsak svoji samoti naproti. Reci: Kolikokrat bo še treba oditi in za vselej pustiti ob poti drobec srca? (Ivan Minatti)