nayika…
Khmm……no upam, da nisi tako zahtevna….
Vedno mislim na čase , ko božam njene bele boke. Zaprem oči, kot med se zlije po meni vsa ta praznina višina do stropa, do čudnega golega stropa. In takrat me vsa teža dotika, ko te gledam in ko mižim ne vidim nikoli ničesar razen tople kože. …Čeprav ne vem, kakšna si in kje si, se mi vseeno zdi, da ne vem, kakšna je koža tvoja……..zato diham z zaprtimi očmi….
No Nayika…ko boš vedela odgovor na vprašnjce, ki ga ni , me pa le poišči…….…..
Še slabo?