Nažiranje ponoči!!
jojo, jaz zaenkrat še nimam problemov s težo, no vsaj velikih ne, ampak ponoči pojem pa vola….in kam se mi to nabira, na “tit” in bedre….uffffffffff in naslednje jutro imam takšno slabo vest, da je groza – čez dan pa se nekaj trudim in telovadim in rolam in kolesarim in se ne nažiram, ker pa sem vseeno nagnjena k debelosti….GROZA!!!!!!!!!!!
Držim pesti zate, da zbereš dovolj moči in se tej razvadi upreš. Verjamem, da je težko, ker vidim očeta, kako bi rad nehal, ampak kaj, ko tako paše.
Sama imam na srečo zvečer takšen lenoritis, da ponavadi v postelji ležim lačna kot volk, ampak sem tako zbita, da se mi ne ljubi iti iskat kaj za pojest in potem pač lačna zaspim.
Sama teh problemov sicer nimam, čeprav po šesti uri ne jem več in mi včasih prav pošteno kruli…a vse je v glavi in poskusi se prepričat! Mogoče si ob postelji nastavi vrček z čajem, pa če te popade lakota, popij kozarec,da ublažiš prvo silo…ali pa zbudi dragega, pa se malce pocartljajta-bo večja korist, pa še kalorije bodo šle same od sebe!
Draga nebo, meni se ta situacija ne zdi nič kaj smešna.
Tudi pri meni prihajajo takšna obdobja nočnega prenažiranja. Od kar sem bolj začela delati na sebi sem ugotovila, da so posledica večjih duševnih stisk, depresivnega stanja itd. Skozi nočno hranjenje se torej celim (vsaj v tistem trenutku), vendar pride po nažrtju grozna streznitev.
Draga moja, ne gre za razvado, gre za zasvojenost, odvisnost. Če še nisi dovolj globoko, se reši ven, dokler se moreš.
Sama sem na ta način pridobila po 1. porodu kar 20 kg, po drugem sem že bolj prepoznala znake stiske in depresivnega stanja. Mogoče imaš ti podobne probleme.