NE DA SE MI
Res ne morem vsega nazaj hodit brat, zato ne vem, če je že bilo kaj govora o tem.
Imam namreč problem, ne da se mi seksat s partnerjem. Poročena sva že sto let in priznam, mene je minila želja po njem. Malo sem pa vmes tudi skakala čez plot…. Ampak tega zdaj nočem več početi, rada pa bi, da bi si ga kdaj zaželela tudi sama in da ne bi seksala samo takrat, ko on hoče. Opažam, da počasi tudi njega mineva, ker vidi, da se meni ne da.
No, stvar je v tem, da sem slišala, da obstaja kao ženska viagra – neko mazilo, s katerim se namažeš in si potem zrajcana. Ker to prodaja kolegica moje kolegice, ne bi rada, da sploh kdo ve, ker se prehitro začne čvekat. Zanima me, če kaj podobnega prodajajo v kakšnem sex shopu pri nas.
Mislim, da tebi tudi 100 maž ne pomaga več. Pa tud zakonski svetovalec ali psihiater ne. Ko enkrat poželenje po nekom mine, mora pa res narest ne vem kakšen buuuum, da si ga spet zaželiš. Verjemi!
Tko, da, ostaneta ti dve varianti:
-skoki čez plot, pa doma takrat zobe stisnt, pa pajčevine štet
-vse pustit za sabo in odhodkat.
Ne vem, kaj je huje: al v nedogled zobe stiskat z vednostjo, da ne bo bolje, samo, da so domači zadovoljni al potrpet nekaj mesecev pred in po odhodkanju, pa pol zaživet tko kot ti paše.
A sama sebe pa rada razvajaš, rajcaš, ali tudi to nema…
Seveda se vse spremeni po tolikem času,sploh če se nič ne dela na tem, da se krešejo iskre, potem vse zamre, se ohladi in težko je spet zanetit ogenj…ne vem, jaz bi se iskreno pogovorila s partnerjem, kajti oba sta v tem zosu, oba morata delat na temu, če bo samo en, je vse brez veze!
Ne razumem te, kako te ne zamika, si se zanemarila,se je on… si telesno aktivna, se urejaš, ali si na splošno prišla v leta, ko tudi zase nič ne narediš, ko si se zapustila in se ti vse skupaj nič več ne ljubi. Živita en mimo drugega, vse je stvar navade, en dan je enak drugemu..jaojao..kako lahko tako živiš, ni čudno, da te ne mika…če je to tako…ne vem, upam, da se kmalu spraviš k sebi in te tvoj zamika!
Tud sama sebe nič več ne razvajam (kar se seksa tiče). Drugače pa sva kar v redu par, se lepo razumeva, uživam z njim, rada se pogovarjava, čeprav je pa res, da že dolgo nisva šla kam sama, niti v kino ne. Noben od naju se ni zanemaril, telesno sva oba aktivna, hodiva v gore, na badminton, jaz tudi tečem….Preprosto me ne privlači. Sem pa tudi opazila, da me ne privlačijo niti drugi moški oziroma me ne tisti, ki jih jaz privlačim (no, saj tako je tudi prav, ne).
Skupaj sva že 18 let in mogoče pri vseh parih želja pojenja po tako dolgem času. Saj ko poslušam moje prijateljice, imajo še manjšo željo kot jaz. Jaz se vsaj trudim, njim se pa fučka.
Mogoče bi morala oditi malo skupaj v kakšne toplice, v savno, na masažo…
Veš kaj že to , da se zavedaš problema je Ok.
In tisto zadne kar si napisala, da bi bilo dobro iti v kakše toplice. Pojdita čim preje, privoščita si kopel v dvoje , pa kakšno savno hkrati pa ne pričakuj preveč. Za začetek bo dovolj samo malo razvajanja .
Verjemi ogenj še vedno lahko vzplamti.
Vem iz lastnih izkušenj.
Tudi taki trenutki pridejo, si pač v takem obdobju, ko ti to ne pomeni toliko in nič hudega, razen, če tvoj bi, ti pa ne;)). Jaz ti predlagam kakšen vikend nekje v razvajanju le vaju dveh in sigurno se bo spet v tebi prebudil tisti ogenj, ki trenutno spi. Vsak doživlja na trenutke nekaj podobnega kot ti, saj ne moremo biti nenehno v pogonu,sploh v tem norem tempu življenja… so obdobja ko bi vsak dan in so obdobja ko tudi teden in več ne, enostavno ti ne paše, se ti ne da, ali ti to ne pomeni več toliko, takrat meni res pomaga cartanje, razvajanje najprej sebe in nato še skupaj in pomaga, vsaj meni, da me spet zamika vse skupaj, da se prebudim, da me prebudi iz zimskega spanja;))! V novem leti ti želim, da se najdeš in čim prej prebudiš;))!
