ne gre mi v glavo
Ko sva še bila skupaj, je moral biti obvezno zjutraj zajtrk, kosilo ob točni uri, isto večerja.
Sedaj, ko sem sama, si kuham, ko sem lačna, nobene ure se ne držim. Ali pa ob nedeljah – okoli 12 ure je moralo biti kosilo. Zakaj ne ob enih, dveh ali treh?
Od kod navada, da moramo jesti trikrat na dan, vmes pa še kakšna malica? Razumem tiste, ki imate otroke, opažam pa, da se tudi marsikatera samska drži tega urnika.
Če grem komu kaj pomagat za dan, dva, me že zjutraj, ko komaj vstanem silijo z zajtrkom. Meni paše jest šele okoli 9 ure, če nisem lačna, še takrat ne. Se zajtrk še poleže ne, ko že moraš h kosilu,….
Enkrat sem prebrala rek: Ne živimo zato, da jemo, jemo zato, da živimo!
Kako pri vas? Jeste takrat, ko ste lačni ali se držite vsakdanje rutine in jeste tudi, če niste lačni?
Sem sama, tako da bi lahko jedla takrat, ko bi mi pasalo … 
Sicer pa redno zajtrkujem, nato pripravljam kosilo, večerjam pa malo (kakšen jogurt ali kaj podobnega). Vmes, da nisem lačna, pa jem kakšno sadje ali energetsko ploščico zaradi ukvarjanja s športom. Čisto normalno, za v službo pa vedno vzamem pripravljeno jed za kosilo.
Med tednom imamo samo kosilo in večerjo. Kosilo je bolj za naju dva in je ko je pač skuhano – največkrat si že en dan prej pripravim, tako da je hitro. Ker noben od naju nima kosila v službi. Večerja je vedno ob isti uri zaradi otroka, ker gre potem kmalu spat.
Med vikendom pa je čisto odvisno… Približno ob istem času je zajtrk (odvisno tudi od tega, kdaj vstanemo), kosilo pa ali je ob pol dvanajstih ali pa potem ob dveh, treh… odvisno. Predvsem od tega kaj počnemo. Gledam samo toliko, da ima otrok ob isti ure obroke potem pa ali je npr. ob 11:30 le malica ali že kosilo pa je odvisno od drugih stvari.
Mi jemo ko vstanemo potem gremo ven in ko pridemo nazaj grem kuhat kosilo. Od casa kuhanja je odvisno kdaj je kosilo…ce je hitro je ze ob enih ce je dolgo je okoli pol treh. Malco ima tamal ko se zbudi po kosilu… ppnavadi okoli petih ppl sestih. Vecerjamo ko rece mala da je lacna to je okoli 8ih. Spat hodim vsi okoli pol desetih, s tem da moz zgodaj vstaja nama z malo pa ni treba.
Pomembno mi je da je cas med obroki kvalitetno prezivet zato cas obrokov prilagajam aktivnostim in ne obratno.
Meni se tudi zdi trapasto, sploh med vikendi. Tista južna vzame gospodinji celo dopoldne, vsi ostali pa se morajo držat urnika, ker morajo bit sredi dneva doma, da pojedo tisto kosilo, da ni užaljena, iz navade al kaj vem zaradi česa. Za vikende ne maram obveznosti, niti v obliki kosila ne. Zakaj se tega drugi držijo pa nimam pojma. Mogoče zato, ker pod pretvezo prisilijo ostale člane k druženju, ki ga brez hrane ne bi bilo.
Ok, zaradi otrok že, ampak tisti brez, zanje je pa brezveze. Zame, recimo.
Pri nas so bila ta nedeljska kosila priložnost za druženje, ker smo se (širša družina) drugače zelo redko videvali. Na trenutke so mi bila sicer zoprna, a zdaj, ko jih nimamo več, moram priznati, da jih prav pogrešam, seveda ne zaradi hrane, pač pa zaradi lepih trenutkov, ki smo jih preživeli skupaj.
jem kadar mi paše. če smo vsi doma se zmenimo kdaj približno bi jedli, odvisno tudi, če kam grema. ne meram posiljevanja s hrano . ko sem še imela taščo je pri svojih 55 tako jokala, če smo ob sobotah zamujali 5 min na kosilo. to je bil en razlog od 100 tih za mojo ločitev. ker je mož padal vedno na iste fore
Jem, ko sem lačna. Če je to ob 2 zjutraj, je pač ob 2 zjutraj. Vsak dan sicer skuham pozno kosilo oz. večerjo (takrat je to čas za čvek in pogovor) oz. za naju s hčerko takrat, ko se naj sploh ne bi več jedlo :p Se še vedno sprašujem, kako naj bi jedla najkasneje ob 18, če pa največkrat vsaj ena od naju do takrat niti domov ne pride (šola, služba)…
V bistvu je odgovor na tvoje vprašanje izjemno preprost: zdaj ko si sama, se lahko ravnaš samo po svojem občutku za lakoto. Če je družina recimo petčlanska, pa ima lahko vsak od teh 5 članov svoj urnik lakote in če želijo vsaj en obrok pojesti skupaj, se morajo prilagajati drug drugemu. In tako je pri vseh stvareh, ne le pri hrani: ljudje, ki živijo skupaj, se morajo prilagajati, npr. kaj bodo gledali po TV, kdaj bodo zasedli kopalnico, kdo bo odnesel smeti, kdo bo kaj pospravil, kako se bo porabil denar itd. Če ti to ni jasno, si pač razvajen egoist in egocentrik.
Jaz drugače zelo rada kuham, večkrat povabim sestro in nečakinjo na kosilo, ampak se vedno zmenimo za uro, tako, da jemo res takrat, ko smo lačne.
Zase pa navadno skuham bolj jedi “na žlico”, ki se lahko pogrejejo. Ob nedeljah si pa privoščim več kuharije (pohano, pražen krompir, mešana salata – obožujem) ampak zajtrkujem samo kakšno sadje. Zvečer pa, če sem lačna, jem, če ne, pa ne. Ja, včasih tudi ob polnoči kaj prigrickam, ampak potem počakam kakšno urco, da se vse poleže, preden grem spat.
Pri meni drži tisto – jej, ko si lačen.
in to nam govori bajsika[/quote]
Žal, nasprotno… Nekaj takega… zaradi reda v prehrani:
https://encrypted-tbn2.gstatic.com/images?q=tbn:ANd9GcRSqEvPxO-VlCu-Ce4voIAVygP4HC6y1toZGnChTy5_6xvWUEPY6Q
