ne me linčat…
RAda bi otroka že od začetka vzgojila tako, da bi vedel, da Dedka mraza in podobnih ni. Kako mu zdaj predstaviti-star je leto in pol, ko bo dobil darilo od sindikata-dedek mraz bo delil darila?
Zdaj me boste napadle, da naj pustim otroku, d akok je fajn in oh in sploh , če verjame v nekaj, kar ni…
Za darila v žlahti bom jasno povedala:poglej, to si pa dobil od dedija in babi, novoletno darilo…
KAko pa v primeru, ko gleda dedka mraza? Kako na predstavi, ko pride dedek mraz? KAko mu raložit, kdo je to?
Hvala in ne se razburjat.
Ne bom se razburjala. Meni je čisto prav, da otokom ne lažemo. Predlagam še, da ga z očkom ob prvi priliki peljeta v spalnico in se pred njegovimi očmi zverinsko poseksata, potem mu razložiš in pokažeš mentruacijo, če mu umre mačka, ga pelješ tja, kjer jo je povozil avto… zakaj bi bil predolgo otrok?! Tako, da se strinjam s tabo, otroke vse preveč zavijamo v vato in jim kažemo nek čarobni svet. Enoleto in pol star otrok je že skoraj odrasel, mogoče bi ga vpisala na fax.
No, res hvala, vsak ima pravico do svojega mnenja, jaz sem se pač tako odločila in vidim, da mi ne boste pomagale.
No, naj se debata razvije, če ste vsi tako čarovni, kar bodite, ne pravim, da je kaj slabega v tem.
Naj vam zaupam, da je bila moja izkušnja, ko sem izvedela, da Miklavža ni, ena izmed najbolj bolečih stvari v življenju. Mogoče je bil nepravi trenutek ob nepravem času,… PA saj ni važno.
Hvala, nats, najbrž bomo rekli kar Dedek Mraz, ko bo pa večji (otrok namreč :)), pa bomo povedali, da je gospod oblečen v Dedka mraza.
Naj se debata prične 
LP
juhuuuuuu :)))) Smešno, ampak resnično…
Verjamem da ne želiš iti v take skrajnosti…
Po moje je najbolje, da ga pač ne pelješ na sindikalno podeljevanje daril in da se izogibaš Božičkom in Dedkom Mrazom…Kar pa bo hudo težko, ker so povsod.
Reci mu, da je to pač en debel stric oblečen v rdeče ali sivo, ki nosi darila….Aaaaaaa težko bo, težko…
Verjetno je res najbolje, da mi pustiš verjeti
Škoda da ne verjameš v mene. Zdaj imam polne roke dela in nimam časa da bi te prepričeval. Jelenčki so lačni, igrače je treba pobarvat, pomočnike palčke sem poslal po baterije na japonsko, drva bo treba nacepit….
Sedaj imam odmor pa sem malo sem na straševski čvek skočil in kaj vidim!!! ho, ho ho letos pa še bo hec!!!
Pa kaj jo zdaj vse napadate?
Najbrž ima vso pravico, da otroka vzgaja, tako, kot sama misli da je najbolje.
In ja, v bistvu ti dam kar prav. Tole pretiravanje z miklavži, božički, dedki mrazi, sredi novembra in potem še cel december je cela katastrofa. Potrošništvo na ful in amerikanizacija do kraja. Sramota!
pusti mu te čarobne trenutke,v bistvu tk ne bo dolgo verjel.ne vem no,tvoj otroj je tvoj otrok in če si se tako odločila bo verjetno tako,vendar vseeno ti toplo polagam na srce,premisli še enkrat,kajti otroci smo tako kratek čas,morda mu daj veselje tam nekje do petega leta ,potem pa se v vrtcu in šoli kr hitr sami zmenijo kako je na stvari
Te čisto razumem in sama bi vzgajala po istem principu.
Pri nas doma niso nikoli imeli nevem kakšne domišljije okrog tega, tako da sem kaj kmalu ugotovila da so darila od božička oz miklavža, od staršev. Tudi pri moji sestri niso nikoli otrokom govorili to so pa darila od dedka mraza…ipd ampak darila so pod smreko so pa od očija in od mami.
Jaz se spomnim da mi je bilo potem prav čudno ko sem kar naenkrat zvedela da ta čarobna bitja sploh ne obstajajo.
Nevem zakaj bi bil otrok zaradi tega prikrajšan če mu že od začetka govoriš po resnici, meni in nečakinjam prav nič ne manjka ker nismo na otroška leta poslušali izmišljenih zgodbic, decembrski čas nam je pa še vseeno čaroben.
Jaz bi otroku rekla, da bo pač dobil darila od tvoje službe in da so pripravili tako igrico za otroke in da se je en stric oblekel v “dedka mraza” zato da bo bolj luštno. Nič kompliciranja in nalaganja…
Lp
Naj povem, da otroku beremo na dan več kot kdorkoli, vsak večer pravljico, čez dan prinese vsaj 20 kartonk, ki si jih ogledujemo, strašno uživa in vem, da je knjiga in vset pravljic nekaj čudovitega za otrokov razvoj. Res me moti-bravo, Jania1, da me vsaj ti razumeš-da tile Dedki Mrazi vodijo v en sam norhaus nakupovanja, obdarovanja kar tako, za prazen nič. DAjte mi povedat: ali ni novoletno nagrajevanje nagrajevanje kar tako? Brez razloga? KAj naredimo, da dobimo darilo za novo leto? In da mi potem še nekdo ves čas laže, da je darilo kupil Dedek Mraz?? Nekdo drug? DA je dobrota na svetu? MAh, saj je ok, no, saj je res fino v nekaj verjet…Sebičnica??? Raje bi videla, da verjame in se vživlja v pravljični svet v knjigah, v realnosti pa….Verjeti, da obstaja Dedek mraz in pride na saneh pred MAximarket in vsem podarja gore igrač in….Ne vem…Se mi ne zdi uredu. Vse ima svojo mejo.
KAr debatirajte, vsaj nekaj zanimivega v tem deževnem dnevu, a? Ali se mogoče Dedek mraz joče, ko sliši, kaj pravim? :))
1,5-letni otrok itak ne ve, kdo je dedek Mraz. To izve šele, ko mu razložijo drugi (“en stric, ki vsako leto obdaruje otroke”). Če mu boš ti že ob prvih srečanjih povedala, da je to pač en stric (oz. veliko stricev), ki se po starih navadah tako oblečejo, kličemo ga pa dedek Mraz, bo pač to vedel že od vsega začetka. POd jelko pa ga pač čakajo darila, ki so mu jih dali mami in oči, dedki in babice, tete…..
Saj pomoje edina prava laž pri dedku Mrazu in Božičku je samo ta, da onadva nosita darila in ne starši (pa seveda še tista zgodbica, da živi na severnem tečaju itd.). Če pa otroku nikoli ne rečeš “kaj bi rad za dedka Mraza” ali “Božiček ti bo prinesel….” in mu vedno daš svoje darilo, potem pa itak nikoli sploh ne začne razmišljati na ta način.
Jaz kar pomnim nikoli nisem verjela v DM (pa mi ni nihče tega povedal, ampak sem bila že kot otrok preveč racionalen tip in sem hitro sama dojela) in se spomnim, ko sem starejši sestri, ki je pa dolgo verjela v DM, kot petletnica rekla, da sta mami in oči prinesla darila (sem vedno čakala v postelji in poslušala, da sta položila darila pod jelko in šla spat), je pa skor dol padla. KDO??? Sploh nisem dojela, da je ona verjela v to pravljico.
Skratka, mislim, da otrok ni nič prikrajšan, če ne verjame v dedka Mraza. Saj tudi od staršev je lepo dobiti darila.
Ne, ne bo držalo, nisi na realnih tleh. Tebi so razložili, da Miklavža ni, pa si to doživljala kot travmo. To lahko razumem, še zlasti zato, ker so bili izrazito nespretni in ker pravzaprav sploh nimajo prav. Če Miklavža, Božička in dedka Mraza ne bi bilo, o čem potem zdaj debatiramo. Pri tej temi ne gre za vprašanje, ali dobri možje so ali ne, temveč za vprašanje na kakšen način so. Za otroke so iz mesa in krvi, stanujejo nekje daleč, vidijo in vejo vse in skrivnostno prinašajo darilca. Za odrasle so ideja, ki nam daje možnost za razmišljanje s posebno pozornostjo na najdražje in najbližje ter za obrednost, ki je po mojem mnenju eden pomembnejših faktorjev funkcioniranja družine.
Razen tega mislim, da:
– tvegaš še dosti večjo travmo, kot si joi doživela sama, pri svojem otroku,
– moraš pri takem stališču do zadeve pripraviti tudi odgovore na vprašanja, zakaj pa njemu pravi Miklavž ali Božiček ali dedek Mraz ne prinese darila, tako kot drugim otrokom,
– se lahko mimogrede zgodi, da boš s takim stališčem travmatizirale še kakšno otroštvo, saj bo tvoj mali realnež lahko zadevo obelodanil kakšnemu vstniku.
Zmoreš tudi to?
hm
Pa kaj se toliko obremenjujete s tem. Otrok pri 1, 5 letu še ne razume kajn in kako. Všeč so mu lučke, pa glasba in mož v rdečem z belo brado mu ni nič bolj čuden kot sosedov stric z brki.
Ko bo malo starejši pa bo že sam začel spraševati. Takrat pa mu seveda ni potrebno lagati ampak se mu stvari razloži njegovim letom primerno.
Lp,
Marjana
