Ne morem brez njega

na kratko, živita narazen, skupaj preseliti pa nočeta – babnica hoče potrdilo javnosti, da je taka zveza kul in da dela(ta) vse pravilno -.- če ji boš svetoval kaj drugega, bo ugotovila, da “je ne razumeš”

pogresa tipa ali sex?

Kakšno je pa to vprašanje? Verjetno oboje.

vprasanje je ali od iste osebe 😉 Saj ves da je ponudbe veliko..

Seveda te ne bo zapustil, ker mu ne daješ izbire! Saj kaj pa je boljša garancija za prižemanje drugega nase, če ne z občutki krivde in z medvrstično grožnjo, da te bo imel na vesti, ker boš naredila samomor, saj brez njega ne moreš.

Oba morata imeti v zvezi vedno proste roke, da se tudi razideta, če se zadeve pač tako obrnejo in bi rad šel vsaj en po svoje. Svoboda je osnova zveze – ker če je ni, tudi zaupanje in odkritost omejuje, ker ti ne bo upal povedati stvari, za katere bi že v naprej vedel ali pa vsaj slutil, da bi te znale pripeljati v samomor.[/quote]
No, menda ga nima zaprtega kje v kleti in ga zavikende obišče. 🙂
On ima izbiro, le zaradi tega, ker mu trenutna situacija ustreza, že skoraj dve leti razmišljata o skupnem bivanju.
Veliko moških raje izbere seks vezo, kot pa resno, kjer se je potrebno soočiti z vsakdanjimi izzivi in težavami ter partnerko prenašati tudi takrat, ko je tečna in ne le potrebna. :-)[/quote]

Saj zato pravim, da je to zraslo na njegovem zelniku, da ne moreta biti skupaj po dveh letih zgolj zaradi nekih (namišljenih) postranskih X razlogov, ker če si finančno solidno stoječ, kakor je napisala, je selitev v skupno prebivališče v majhni Sloveniji najmanjši problem.

Jaz tudi mislim, da gre le za izgovor in namerno odlašanje. Ona lahko to preveri le na en način, da ga malo “pritisne” v tej smeri, če ima resno namero, pa da vidi, če bo stisnil rep med noge spet s kopico izgovorov, zakaj ne. Drugače mu je na razpolago le za seks ob vikendih. Verjetno želi videti le eno (romantično in idilično) plat zveze in sploh nima poguma, da bi načela pogovor v smeri, kaj si ona želi/pričakuje od njega, ker tudi sama ve odgovor, da ne bo pristal.

matjažko in Robi sta res najbolj pametno povedala. Ženska visi na temu dedcu za poglobljeni seks in ustvarja idealizirano predstavo neke trajne ljubezni, ki se bo razblinila ob tem vampirizmu. Očitno, če je ženska tako potrebna spolnosti, se bo po začetni evforiji začela sladkat še kje drugje, ko bo prvi čar minil.

Recept? Skupno življenje! Samo da ne bo potem čez par let pisalo, tako sva se ljubila, zdaj ga pa sovražim in on mene….

No, menda ga nima zaprtega kje v kleti in ga zavikende obišče. 🙂
On ima izbiro, le zaradi tega, ker mu trenutna situacija ustreza, že skoraj dve leti razmišljata o skupnem bivanju.
Veliko moških raje izbere seks vezo, kot pa resno, kjer se je potrebno soočiti z vsakdanjimi izzivi in težavami ter partnerko prenašati tudi takrat, ko je tečna in ne le potrebna. :-)[/quote]

Saj zato pravim, da je to zraslo na njegovem zelniku, da ne moreta biti skupaj po dveh letih zgolj zaradi nekih (namišljenih) postranskih X razlogov, ker če si finančno solidno stoječ, kakor je napisala, je selitev v skupno prebivališče v majhni Sloveniji najmanjši problem.

Jaz tudi mislim, da gre le za izgovor in namerno odlašanje. Ona lahko to preveri le na en način, da ga malo “pritisne” v tej smeri, če ima resno namero, pa da vidi, če bo stisnil rep med noge spet s kopico izgovorov, zakaj ne. Drugače mu je na razpolago le za seks ob vikendih. Verjetno želi videti le eno (romantično in idilično) plat zveze in sploh nima poguma, da bi načela pogovor v smeri, kaj si ona želi/pričakuje od njega, ker tudi sama ve odgovor, da ne bo pristal.[/quote]
Kako ti sedaj to razlagaš…. naj pritisne nanj, torej sedaj ni pritisnjen in ima proste roke kar je, kot si napisal, ključ do trajne veze…

matjažko in Robi sta res najbolj pametno povedala. Ženska visi na temu dedcu za poglobljeni seks in ustvarja idealizirano predstavo neke trajne ljubezni, ki se bo razblinila ob tem vampirizmu. Očitno, če je ženska tako potrebna spolnosti, se bo po začetni evforiji začela sladkat še kje drugje, ko bo prvi čar minil.

Recept? Skupno življenje! Samo da ne bo potem čez par let pisalo, tako sva se ljubila, zdaj ga pa sovražim in on mene….[/quote]

To zadnje je v 60 tih % povsem običajno.
Hormoni zavajajo!

“Pritisniti” z vprašanji, ker po dveh letih je že res čas, da dobi kristalno jasne odgovore, kakšne namene ima z njo, kako vidi razvoj njune zveze – ker zgleda, da se ne premakne z mrtve točke (praznih?) obljub.

Razvidno je, če samo seksata skupaj ob vikendih, je to za njo daleč premalo, kar si želi od te zveze, zato pa je pripisala tako veliki pomen spolnosti, ker je verjetno razvojno za(o)stali odnos v vse bolj podrejenem in zapostavljenem položaju, ki ga je potrebno prekriti s poudarkom na seksu v čustveno tolažbo, ‘da če seks štima, vse štima’..

In tudi sama je v tesnobnih škripcih, namreč če hoče ohraniti romantične in nerealistične predstave o “super zvezi” (seks ob vikendih in življenju vsak na svojem!?) , mogoče lažje zamiži na obe očesi, kakor da se sooči z vse bolj očitnim, da se on “ven vleče” z izgovori, ko mu predlaga skupen domek. No, lahko se pa motim.

Če bi on umrl, bi ti naredila samomor? Ojoj.

“Pritisniti” z vprašanji, ker po dveh letih je že res čas, da dobi kristalno jasne odgovore, kakšne namene ima z njo, kako vidi razvoj njune zveze – ker zgleda, da se ne premakne z mrtve točke (praznih?) obljub.

Razvidno je, če samo seksata skupaj ob vikendih, je to za njo daleč premalo, kar si želi od te zveze, zato pa je pripisala tako veliki pomen spolnosti, ker je verjetno razvojno za(o)stali odnos v vse bolj podrejenem in zapostavljenem položaju, ki ga je potrebno prekriti s poudarkom na seksu v čustveno tolažbo, ‘da če seks štima, vse štima’..

In tudi sama je v tesnobnih škripcih, namreč če hoče ohraniti romantične in nerealistične predstave o “super zvezi” (seks ob vikendih in življenju vsak na svojem!?) , mogoče lažje zamiži na obe očesi, kakor da se sooči z vse bolj očitnim, da se on “ven vleče” z izgovori, ko mu predlaga skupen domek. No, lahko se pa motim.[/quote]

Saj bi lahko počakali na njen odgovor ampak je ravno vikend in je @ženska polno zaposlena z izkazovanjem ljubezni…. 😉

Mislim, da se motiš zgolj v delu, ko ji očitaš preračunljivost.
Ne verjamem, da je ona vse to naštudirala in se zato tako obnaša. Pač ne ve kako naj bi veza izgledala in se posledično prepoceni “prodaja”. Tu so verjetno še starši na obeh straneh in nekako ne rabita toliko čustvene bližine, ker je del izživita doma, manjka jima tiste druge bližine, ki jo potešita med vikendi. In potem to postane neko zatečeno stanje, še več, postane jima mušter po katerem se sodijo zveze.
Če bereš od začetka boš videl, da se nam je prišla mal “pokazat”, da ne rečem pohvalit, kako se ima lepo, kako lepe trenutke preživlja z nekom, itd.itd No, in mi smo ji pa to njeno samohvalo raztrgali…. 😛
Ne dvomim, da ne obstajajo ovire, ki jima preprečujejo, da bi zaživela skupaj, a mislim, da so glavne ovire v glavah zgolj zato, ker ne poznata vseh aspektov zveze in sta zadovoljna že s tem kar imata sedaj, čeprav (menda) vsi vemo, da takole dolgoročno ne bo šlo.
Kako bi “živela” ta veza, če bi se (ona/on?) odločila, da ne bi bilo nič telesvanja do poroke? 🙂

A ti ne bi umrla za svojega? 🙂

A ti ne bi umrla za svojega? :)[/quote]

Ne razumem, zakaj bi umrla zanj, če govorimo o primeru, da on umre pred mano.

A ti ne bi umrla za svojega? :)[/quote]

Ne razumem, zakaj bi umrla zanj, če govorimo o primeru, da on umre pred mano.[/quote]Samo zato, da njemu ne bi bilo treba.

Ne razumem, zakaj bi umrla zanj, če govorimo o primeru, da on umre pred mano.[/quote]Samo zato, da njemu ne bi bilo treba.[/quote]

Matjažkovo vprašanje:

Njen odgovor:

Moj komentar:

Sorry, nekako nismo bili pri tem, kaj bi jaz oz. česa ne bi.

Sorim ti, ni blema…

Seveda nismo bili pri tem kaj ti bi in kaj ne bi, smo pa vseskozi pri tem, da predstavimo svoje mnenje in ti ne bi niti to?
Ja prav, pol pa nič…..

Ne pozabi še enoprostorca in psa. Brez tega ljubezen ni popolna in kaže na nezrelost vsaj enega od partnerjev, če ne kar obeh.[/quote]

Mislim, da je najina zveza obsojena na propad, že v štartu, ker se o psu in enoprostorcu sploh še nisva pogovarjala. In to po dveletni zvezi :)[/quote]

Imaš precej trivialne cilje za osebo, ki toliko da na duhovnost (tao seks, pa to…) Hiša z vrtom, kopica otrok pa morje poleti, pa smučarija, tipičen slovenian dream. A v dveh letih 6 otrok? No ja, teoretično bi bilo možno, a duhovni osebi kot si ti, bi tolikšno pranje in menjavanje plenic presneto prizemljilo duhovnost. Če že nekaj govoriš o duhovnih sferah in poglobljenem seksu, bi lahko vedela, da tantra svetuje, da partnerja nista prepogosto skupaj in da naj celo namensko živita ločeno, da se bosta vsakič znova lahko šla igro zapeljevanja. In da naj seks ne bo vsakodneven, ker to troši ustvarjalno energijo na drugih nivojih, ampak naj bodo vmes prekinitve, ki so lahko dolge tudi 1 mesec, ali dlje. Odloči se torej pri sebi, kaj bi rada. Z zgornjim namigovanjem na življenje višjega cenovnega razreda in hrepenenjem po več telesnosti, kažeš, da si čisto običajno mesena. Zato bi ti svetovala, da čimprej sklamfajta skupaj svoj prvi kurnik, ker če ne boš hitro čez teden odkokodajsala k tistemu dečkotu, ki ti je ponudil tako zelo zanimiv predlog, da bi te med tednom on poštimal 🙂

Sorim ti, ni blema…

Seveda nismo bili pri tem kaj ti bi in kaj ne bi, smo pa vseskozi pri tem, da predstavimo svoje mnenje in ti ne bi niti to?
Ja prav, pol pa nič…..[/quote]

Mislim, da je bil moj “ojoj” kar nazoren. Ne vem, no, jaz bi se človeka, ki ne bi mogel (pre)živeti brez mene, bala – če je govora o odraslih, opravilno sposobnih ljudeh, seveda.

O, nisem si mislila, da bo toliko mnenj v zvezi z mojim vprašanjem. Hvala vam, vsem. Se mi zdi prav zanimivo, kako ste iz mojega zapisa, vprašanja, naredili neko dosti predvidljivo zgodbo. Zanimivo mi je to, kako predvidevate, da je moj fant tisti, ki si ne želi skupnega bivanja ter, da mu je sex vikend čisto dovolj. No saj ne rečem, morda je to res tako, vendar lahko bi bilo enako z moje strani. On sicer biva v hiši svojih staršev sam, ker sta se onadva odselila v tujino. Za hišo skrbi sam, samo pri gospodinjskih opravilih mu pomaga gospodinjska pomočnica. Jaz živim v hiši s starši, vendar imam svoje prostore, od kuhinje, do spalnice, tako, da tudi skrbim zase sama. Zato res nimam prav velike želje trenutno še s kakšno hišico začet in malčki i psi in makami( Tigress, trivialno nerazumevanje sarkazma, kajne?). Glede samomora, ker ste se zelo veliko ukvarjali s tem, sem napisala, da bi ga naredila, če bi umrl (to je pač moje mnenje sedaj, najbrž imam razlog, da tako mislim). Nikakor pa ne bi pogojevala ljubezni s samomorom. Če moj sreča jutri neko novo veliko ljubezen bom seveda žalosna, lahko bom tudi mislila, da je od obupa konec z mano, vendar že sedaj vem, da bom sprejela. Ljubezen je pač ljubezen (seveda, če to res je, to ni podpis partnerske pogodbe), zame to ni stvarna odločitev in zato svojemu fantu ne bi mogla in niti želela preprečiti, da se je zaljubil v drugo. Če pa bi videl v njej samo nekaj novega, morda lepšega, bolj bogatega…, potem bi si mislila, škoda se mi je zdel pametnejši in zrelejši, ampak kaj hočemo. Toliko torej glede samomora. Nekateri so označili to za bolanost. Se strinjam, to je čisto legitimno razmišljanje. Človek mora bit sposoben znat sam živeti, tudi, ko mu umre ljubljena oseba. Samo najprej ti mora umreti zares ljubljena oseba, šele potem lahko tako suvereno govoriš o tem kaj je bolezensko i kaj ne (samo v odgovor Senzi, ki je napisla tole:” Mislim, da je bil moj “ojoj” kar nazoren. Ne vem, no, jaz bi se človeka, ki ne bi mogel (pre)živeti brez mene, bala – če je govora o odraslih, opravilno sposobnih ljudeh, seveda.”)

Se opravičujem, če še komu nisem pojasnila, katero nejasnost. Vesela bom vseh vaših mnenj še naprej. Razmišljam, aja pa še to vam moram povedat, da jih od sobote bereva skupaj s svojim fantom.

“Pritisniti” z vprašanji, ker po dveh letih je že res čas, da dobi kristalno jasne odgovore, kakšne namene ima z njo, kako vidi razvoj njune zveze – ker zgleda, da se ne premakne z mrtve točke (praznih?) obljub.

Razvidno je, če samo seksata skupaj ob vikendih, je to za njo daleč premalo, kar si želi od te zveze, zato pa je pripisala tako veliki pomen spolnosti, ker je verjetno razvojno za(o)stali odnos v vse bolj podrejenem in zapostavljenem položaju, ki ga je potrebno prekriti s poudarkom na seksu v čustveno tolažbo, ‘da če seks štima, vse štima’..

In tudi sama je v tesnobnih škripcih, namreč če hoče ohraniti romantične in nerealistične predstave o “super zvezi” (seks ob vikendih in življenju vsak na svojem!?) , mogoče lažje zamiži na obe očesi, kakor da se sooči z vse bolj očitnim, da se on “ven vleče” z izgovori, ko mu predlaga skupen domek. No, lahko se pa motim.[/quote]

Saj bi lahko počakali na njen odgovor ampak je ravno vikend in je @ženska polno zaposlena z izkazovanjem ljubezni…. 😉

Mislim, da se motiš zgolj v delu, ko ji očitaš preračunljivost.
Ne verjamem, da je ona vse to naštudirala in se zato tako obnaša. Pač ne ve kako naj bi veza izgledala in se posledično prepoceni “prodaja”. Tu so verjetno še starši na obeh straneh in nekako ne rabita toliko čustvene bližine, ker je del izživita doma, manjka jima tiste druge bližine, ki jo potešita med vikendi. In potem to postane neko zatečeno stanje, še več, postane jima mušter po katerem se sodijo zveze.
Če bereš od začetka boš videl, da se nam je prišla mal “pokazat”, da ne rečem pohvalit, kako se ima lepo, kako lepe trenutke preživlja z nekom, itd.itd No, in mi smo ji pa to njeno samohvalo raztrgali…. 😛
Ne dvomim, da ne obstajajo ovire, ki jima preprečujejo, da bi zaživela skupaj, a mislim, da so glavne ovire v glavah zgolj zato, ker ne poznata vseh aspektov zveze in sta zadovoljna že s tem kar imata sedaj, čeprav (menda) vsi vemo, da takole dolgoročno ne bo šlo.
Kako bi “živela” ta veza, če bi se (ona/on?) odločila, da ne bi bilo nič telesvanja do poroke? :)[/quote]

No na tole vprašanje še moram nujno odgovoriti in to zelo jasno z moje strani. Zelo, zelo težko, bi mogla bit poroka v roku 2 tednov 🙂 Dobro vprašanje, ki sva si ga tudi midva že postavila.

Ne vem, kje si našla povezavo med bolezenskim (patološkim) in mojim odgovorom. Šlo je izključno za moje osebno mnenje, saj se prav dobro zavedam, da obstajajo pari, ki jim je tak način razmišljanja (in kasneje tudi “funkcioniranja”) skupen, torej prej omenjenega strahu pri njih ni zaznati. Tudi prav, a ne?
Tisto o opravilni sposobnosti je bilo dodano pa samo zato, da se kdo ne bi vtaknil v to, da bi se nemara lahko bala dojenčka ali starostnika, ki ne bi mogel (pre)živeti brez mene (ja, med določenimi ljudmi je potrebno biti kar natančen, ker nam niso iste stvari samoumevne).

P.S. Sicer pa sem se s smrtjo res blizke in ljubljene osebe v preteklosti že soočila, če je to nekaj, kar naj bi dajalo težo izoblikovanemu osebnemu mnenju.

Seveda te ne bo zapustil, ker mu ne daješ izbire! Saj kaj pa je boljša garancija za prižemanje drugega nase, če ne z občutki krivde in z medvrstično grožnjo, da te bo imel na vesti, ker boš naredila samomor, saj brez njega ne moreš.

Oba morata imeti v zvezi vedno proste roke, da se tudi razideta, če se zadeve pač tako obrnejo in bi rad šel vsaj en po svoje. Svoboda je osnova zveze – ker če je ni, tudi zaupanje in odkritost omejuje, ker ti ne bo upal povedati stvari, za katere bi že v naprej vedel ali pa vsaj slutil, da bi te znale pripeljati v samomor.[/quote]

Matjažko, narobe si prebral oz. razumel, nisem govorila o samomoru, če bi me zapustil ampak, če bi umrl. Seveda, tako se mi sedaj zdi, kaj bo, če bi se to res zgodilo bi bilo precej odvisno od takratnih razmer. Recimo, če bi imela otroke, bi najbrž morala zaradi njih delovati naprej… (lepolaska bo sicer imela pripombo, da babnica spet reče, da ne razumete, ker komentiram vaše razumevanje, ampak ona itak najbolje ve, kot je prejle zapisala: ” na kratko, živita narazen, skupaj preseliti pa nočeta – babnica hoče potrdilo javnosti, da je taka zveza kul in da dela(ta) vse pravilno -.- če ji boš svetoval kaj drugega, bo ugotovila, da “je ne razumeš”.

Nič niste povedali o tem, v kakšnem odnosu ste z njegovimi starši in on z vašimi, kako dobro poznate njegove prijatelje in on vaše, ali se skupaj družite in podobno. Imata skupne prijatelje, družabno življenje?

Če je situacija taka, da se samo vidva videvata – en vikend pri enem doma, drugega pri drugem in oba živita na svojem; potem vi marsičesa o vašem izbrancu sploh veste ne. Ne nujno zato, ker bi vam on kaj prikrival, ampak ker se enostavno še nista skupaj znašla v takih situacijah. Biti v dvoje v prostem času je namreč samo točno določena situacija, vsakdanje življenje je pa sestavljeno iz še mnogih drugih. Iz takšnih, ki so za zvezo težje.

Nam zaupate, koliko časa se vozita eden k drugemu? Kot je nekdo že omenil, Slovenija res ni velika.[/quote]

Tisa, sem kar malo spregledala tvoj odgovor. Seveda poznam njegove starše (čeprav manj, kot on moje, ker živijo v tujini in se srečamo parkrat letno) in on moje. Midva pa sva se spoznala ob koncu študija. Študirala sva v Lj, sicer pa sem jaz res z enega konca, on pa drugega in se voziva drug k drugemu dve uri.
Pa saj niti ni bilo toliko v igri vprašanje skupnega življenja, bolj to moje počutje, kje ima vzrok. Verjamem, da skupno življenje prinese nove izzive, sploh, ko imaš otroke, čeprav sem prepričana, da če je zveza ustvarjena na podlagi ljubezni, telesne in duhovne privlačnosti, ne more biti nekih generalnih presenečenj.
Prijatelje poznava, nekateri so najini študentski kolegi in se tudi družimo, res pa, da je to redko (parkrat letno kakšni pikniki, novoletne zabave, potovanja), ker sva najraje kar sama, ko sva ob vikendih skupaj.

Ne vem, kje si našla povezavo med bolezenskim (patološkim) in mojim odgovorom. Šlo je izključno za moje osebno mnenje, saj se prav dobro zavedam, da obstajajo pari, ki jim je tak način razmišljanja (in kasneje tudi “funkcioniranja”) skupen, torej prej omenjenega strahu pri njih ni zaznati. Tudi prav, a ne?
Tisto o opravilni sposobnosti je bilo dodano pa samo zato, da se kdo ne bi vtaknil v to, da bi se nemara lahko bala dojenčka ali starostnika, ki ne bi mogel (pre)živeti brez mene (ja, med določenimi ljudmi je potrebno biti kar natančen, ker nam niso iste stvari samoumevne).

P.S. Sicer pa sem se s smrtjo res blizke in ljubljene osebe v preteklosti že soočila, če je to nekaj, kar naj bi dajalo težo izoblikovanemu osebnemu mnenju.[/quote]

Se oproščam, nisi ti napisala, glede patološkosti, temveč lepolaska::”Vsak, ki bi naredil samomor ob izgubi partnerja je resno bolan/v bolani zvezi. “
To nima nobene veze z “ljubeznijo”.
Vsekakor samo izkušnje iz tako travmatičnih stvari, kot je smrt ljube osebe štejejo. V vseh ostalih primerih gre za neko splošno govoričenje. Ker, ko to doživiš, niti sam sebe ne prepoznaš. Ne moreš verjet, kaj se ti lahko dogaja.

Tudi ti ne moreš verjet, kaj se ti bo dogajalo pri samomoru. Nekako lahko sklepamo, da ga še nisi izvedla, ker še vedno bluziš v 3 krasne :))) torej, naj počakamo, da probaš, kako izgleda, ko že trdiš, da štejejo samo lastne izkušnje v 1. osebi?

Ni potrebe po tem, da bi komurkoli partnerji umirali kot po tekočem traku, da bi razumel, da so “grožnje in obljube” s samomori, patološke. Poznam veliko ljudi, ki so v vojni izgubili ne le partnerja ampak celotne družine, pa si niso šli žil rezat. Aja – to ni dokaz, da niso imeli tako posebnega razmerja, kot ti.