Ne morem brez njega

Tudi ti ne moreš verjet, kaj se ti bo dogajalo pri samomoru. Nekako lahko sklepamo, da ga še nisi izvedla, ker še vedno bluziš v 3 krasne :))) torej, naj počakamo, da probaš, kako izgleda, ko že trdiš, da štejejo samo lastne izkušnje v 1. osebi?

Ni potrebe po tem, da bi komurkoli partnerji umirali kot po tekočem traku, da bi razumel, da so “grožnje in obljube” s samomori, patološke. Poznam veliko ljudi, ki so v vojni izgubili ne le partnerja ampak celotne družine, pa si niso šli žil rezat. Aja – to ni dokaz, da niso imeli tako posebnega razmerja, kot ti.[/quote]

Kaj je s tabo zlatolaska? A ti ni bila zadovoljena kakšna osnovna potreba, ko si tako tečno razpoložena? Čisti žolč bruha iz tebe!!!

Vidiš, ne strinjam se, da šteje zgolj lastna izkušnja. Nekdo, ki je zelo empatičen, lahko pošteka tudi zelo zajebane stvari (in absolutno ne govoriči), poleg tega se mi zdi precej normalno, da se določenih stvari naučimo tudi preko izkušenj drugih, še sploh, če gre za ljudi, ki jim zaupamo.

Da se ti ob smrti ljubljene osebe marsikaj dogaja, pa tudi ni nobeno presenečenje, saj vendarle vsak zase reagiramo na stvari. Samo, da se pri človeku, ki predpostavlja, da bi zaradi smrti partnerja naredil samomor, vprašam, kje je njegovo samozaščitno vedênje.

Aha, zdej mormo pa merkat kaj pisarimo…. 🙂

Glede na napisano imata vidva “problem”, ker imata preveč lokacij na razpolago kje bi lahko prebivala.
Pretirana navezanost na svoj dom ali na utečeno ugodje, ki ga tako bivanje doma ponuja?

Aha, zdej mormo pa merkat kaj pisarimo…. 🙂

Glede na napisano imata vidva “problem”, ker imata preveč lokacij na razpolago kje bi lahko prebivala.
Pretirana navezanost na svoj dom ali na utečeno ugodje, ki ga tako bivanje doma ponuja?[/quote]

Ne, ne glede na to, da bere tudi moj fant, ni potrebna nikakršna cenzura. Sem želela samo povedati, da mi ni nerodno govoriti o tem z njim, oz., da si sam ustvari mnenje o vaših predlogih. Midva pa, da se o njih pogovarjava.
Seveda, če ne bi imela kje bivati bi si morda poiskala nek skupni dom, na vmesni lokaciji. Vendar pa to sedaj sploh ni/še ni najin problem. O skupnem domovanju bova razmišljala in ga realizirala, ko bo čas za to.
Zanimivo, da je padla tudi ideja, da greva v tujino. No bova videla, kaj bo prinesel čas.
Hvala za mnenje on

Aha, zdej mormo pa merkat kaj pisarimo…. 🙂

Glede na napisano imata vidva “problem”, ker imata preveč lokacij na razpolago kje bi lahko prebivala.
Pretirana navezanost na svoj dom ali na utečeno ugodje, ki ga tako bivanje doma ponuja?[/quote]

Ne, ne glede na to, da bere tudi moj fant, ni potrebna nikakršna cenzura. Sem želela samo povedati, da mi ni nerodno govoriti o tem z njim, oz., da si sam ustvari mnenje o vaših predlogih. Midva pa, da se o njih pogovarjava.
Seveda, če ne bi imela kje bivati bi si morda poiskala nek skupni dom, na vmesni lokaciji. Vendar pa to sedaj sploh ni/še ni najin problem. O skupnem domovanju bova razmišljala in ga realizirala, ko bo čas za to.
Zanimivo, da je padla tudi ideja, da greva v tujino. No bova videla, kaj bo prinesel čas.
Hvala za mnenje on[/quote]
A se ti ne zdi, da bi po dveh letih “poznanstva” in po vsem hrepenenju, ki ga doživljata, že bil ta čas, da vajino vezo premakneta iz neke “najstniške ljubezni” v nekaj bolj resnega, če sta že tako povezana kot opisuješ?
To, da se srečuješ z nekom med vikendi je bolj za kakšne srednješolce kot pa za par, ki misli resno ali ne?

Ne, ne glede na to, da bere tudi moj fant, ni potrebna nikakršna cenzura. Sem želela samo povedati, da mi ni nerodno govoriti o tem z njim, oz., da si sam ustvari mnenje o vaših predlogih. Midva pa, da se o njih pogovarjava.
Seveda, če ne bi imela kje bivati bi si morda poiskala nek skupni dom, na vmesni lokaciji. Vendar pa to sedaj sploh ni/še ni najin problem. O skupnem domovanju bova razmišljala in ga realizirala, ko bo čas za to.
Zanimivo, da je padla tudi ideja, da greva v tujino. No bova videla, kaj bo prinesel čas.
Hvala za mnenje on[/quote]
A se ti ne zdi, da bi po dveh letih “poznanstva” in po vsem hrepenenju, ki ga doživljata, že bil ta čas, da vajino vezo premakneta iz neke “najstniške ljubezni” v nekaj bolj resnega, če sta že tako povezana kot opisuješ?
To, da se srečuješ z nekom med vikendi je bolj za kakšne srednješolce kot pa za par, ki misli resno ali ne?[/quote]

Saj razumem, kaj mi hočeš reči. Vendar tudi midva nisva tolk stara še : ), da ne bi smela ohranit nekaj najstniške zaljubljenosti. Hrepenenje je res močno in samo pogovor na daljavo ne zaleže več, čeprav tičiva skupaj vsak prosti trenutek, ki ga imava, telefon, chat, skype…

A se ti ne zdi, da bi po dveh letih “poznanstva” in po vsem hrepenenju, ki ga doživljata, že bil ta čas, da vajino vezo premakneta iz neke “najstniške ljubezni” v nekaj bolj resnega, če sta že tako povezana kot opisuješ?
To, da se srečuješ z nekom med vikendi je bolj za kakšne srednješolce kot pa za par, ki misli resno ali ne?[/quote]

Saj razumem, kaj mi hočeš reči. Vendar tudi midva nisva tolk stara še : ), da ne bi smela ohranit nekaj najstniške zaljubljenosti. Hrepenenje je res močno in samo pogovor na daljavo ne zaleže več, čeprav tičiva skupaj vsak prosti trenutek, ki ga imava, telefon, chat, skype…[/quote]

Če je pa vse tako lepo…, da ni kaj druga narobe?… :))))

”Halo, gospodicna”

Saj razumem, kaj mi hočeš reči. Vendar tudi midva nisva tolk stara še : ), da ne bi smela ohranit nekaj najstniške zaljubljenosti. Hrepenenje je res močno in samo pogovor na daljavo ne zaleže več, čeprav tičiva skupaj vsak prosti trenutek, ki ga imava, telefon, chat, skype…[/quote]

Če je pa vse tako lepo…, da ni kaj druga narobe?… :))))

”Halo, gospodicna”[/quote]

A na kaj namiguješ, on? 🙂

Noooooo…… če je vse tako oh in sploh, bi moralo bit vprašanje o skupnem življenju podobno vprašanju žabe, če gre v vodo…
Vidva pa kako bi, da ne bi… pa naj razume kdor more 🙂

Sem mu prejle rekla: “Do novega leta živiva skupaj ali pa greva narazen :)!” On pa mi je odgovoril: “Ajde ruka!” Tako, da sedaj je pogodba podpisana. Tu sem objavila in ni nobenih izgovorov 🙂

Nazadnje vaju bomo še mi skupaj spravili. Le glej, da nas na vselitveni žur povabita 🙂

Vsak najmanjši partnerski problem, ki to sploh ni, po moje ni potrebno pomensko napihovati in problematizirati v neke širne razsežnosti na forumu v facebook stilu: “zdaj se mi je pa las po strani obrnil, a me bo partner še imel rad, ko bo me videl takšno.” Torej tu ti manjka malo “drame” (dogajanj, sprememb, pestrosti) v partnerstvu, če maš potrebo, da poročaš in sprašuješ o najbolj običajnih, vsakdanjih dogodkih, kaj ti je storiti, če npr. ‘ tvoj kupček podere’ :), kot da gre za silne partnerske zagonetke, neke anonimneže na forumu (med drugim se mu zdim, da nekaterim to paše, da ljudje pišejo o nekih včasih povsem banalnih in malenkostnih problemih, da lahko “pomagajo”, ker imajo vedno odgovor pri roki, kaj ti je storiti, in tudi pokukajo v zasebnost drugih).