To res ni normalno kakšno zaplankano razmišljanje imate nekatere mame. Sin si je sam zrihtal študij v Angliji, štipendira ga podjetje, pri tem podjetju dela že 3 leta, kako zaboga se ne zavedate kakšen dosežek je to za današnjega najstnika? Namesto, da bi bili veseli kako sposobnega sina imate, bi mu radi preprečili življenje, ki si ga večina ni sposobna ustvariti? Vaš sin ni vaša last, zato si bo ustvaril takšno življenje kot želi. Lahko se pogovorite z njim, lahko mu poveste, da vam je težko, nimate pa pravice, da ga prepričujete naj ostane z vami, ker očitno sami nimate izpopolnjenega osebnega življenja, kaj šele, da ga izsiljujete s svojo boleznijo (iz vašega zapisa se razbere, da niste sami samcati na svetu torej imate ljudi, ki bodo ob vas). Povsem normalno in pohvalno je, da se želi sin osamosvojiti in pod nobenim pogojem ne rinite za njim, če vas ne bo sam prosil za to (skoraj zagotovo tega niti ne želi, zato to idejo kar opustite. Pogovorite se z njim o tem in vam bo sam povedal.) Normalno je, da imate sina radi in da ga pogrešate, normalno pa je tudi, da mu želite uspešno življenje, kakršnega si bo ustvaril, ne pa da zganjate posesivnost. Otroci lahko od tovrstnega obnašanja staršev, kakršnega zganjate vi, odnesejo veliko škode, pa sploh niso sami krivi.

Čak, čak. Sred corone gre on v Anglijo, ki z EU nima več sporazuma in programi niso več priznani, s štipendijo, ki jo EU študentom ne dajejo? Zveni čist res.

Ali_m lepo napisano. Viharni jezdec ima močno pomanjkanje v temeljih. Primer, ne ve več kaj je prispodoba. Lahko celo sklepamo, da tega znanja ni nikoli osvojil. Oziroma, če smo natančni, pri sogovorniku ne razume bistva. To mu pomaga preživeti v njegovi gnilobi. Viharni v pomoč:
prispodóba -e ž (ọ̑)
ponazoritev bistvene značilnosti česa s stvarjo, ki ima podobne lastnosti: pisatelj ima, rad uporablja prispodobe; govoriti, izražati se v prispodobah; slikovita prispodoba -e / luč mu je prispodoba za duhovnost; jesensko pokrajino prikazuje kot prispodobo smrti / pesniške prispodobe; prispodobe iz Biblije…
[/quote]

Joj ne veš, hvala za lepe besede 😉
Za jezdeca me ne skrbi, itak njegov komentar več pove o njemu kot o meni.

… sploh nisem stara, recimo ;)))

A ti si že bila pri kakšnem terapevtu? Se ti ne zdi, da ga bo tvoj sin uzaradi tebe tudi kmalu rabil? Ženska božje, pusti otroka! Kam boš bolna z njim v Anglijo rinila. Ostani doma z možem in uživajta, dokler ti je še dano.

leto dni stara tema za pogrevanje ni naj boljša hahahahaha….

Tudi sama imam dva sina, katera naravnost obožujem. Sicer sta še mala, ampak ves svoj čas namenim ravno njima. Vozim ju naokrog, hodim z njima na igrišča, se z njima igram, hodimo na izlete, na kopanja, tudi med tednom… Dejansko smo ves čas v pogonu. Vsi okrog mene me imajo za čudovito mamo, nekateri me imajo celo za noro, da se z otroci preveč ukvarjam. Ampak moje mnenje je, da imamo otroke zato, da se z njimi ukvarjamo in jim posvetimo svoj čas, doker lahko. Prehitro odidejo na svoje in takrat jih moramo znati spustiti.

Torej moje mnjenje je, da je čar materinstva  ravno to, da starši “žrtvujemo” svoja čustva za otrokovo dobro. Njihova čustva in prioritete nam morajo bolj pomembne kot naša čustva do njih. Torej, če vaš sin res želi iti v tujino, ga pri tem spodbujajte. Čeprav vi pri tem trpite, mu tega ne pokažite. Če ga imate res radi, ga ne boste ovirali pri uspehu, temveč mu boste pomagali uresničiti življenske cilje.

Kerga leta je bilo to? Droge? Se pravi ne smes otroka ucit, da je mamin sinko. Eni se do 40. ne odrastejo, ce ze pridejo do 40.

Gredo, ampak potem prihajajo nazaj, še bolj veseli, zadovoljni in izolnjeni. Samo v veselje so ti potem. Ko otrok odide, ga vidiš poredko, ampak je vsakič bolj odrasel. Če je deloven (kar sklepam, da je), te ne rabi skrbeti zanj.
Vsako obdobje starševstva prinese nove izzive. Vse bo v redu.

Invalidska ti odpade vse pravice če greš živet v tujini,pripada ti samo če živiš v Sloveniji jst imam tud invalidsko penzijo o tem se je govorilo že v preverjenem oddaji,pozabimaj se na socialni oni ti bojo povedali kaj več o tem če imaš namen it živet v tujini če ti ostane pripada pol invalidska da ne boš izgubila vse pravice do  je.pa srecno

Daj si poišči pomoč, sin ne bo odšel, da ga ne bi več videla, ampak gradi lep odnos

Težko je res tistga katerga imaš iz srca rada, pustit daleč stran od sebe. Te čist razumem.

Ne vem sploh kaj bi ti svetovala.

Sama vem, da se bom borila kolikor se bo dal, da svoje otroke obdržim čim bližje seb. Imam okol sebe PREVEČ razseljenih oseb po celm svetu, vem kaj pišm.

Ne uničuj sinu prihodnosti zaradi svoje sebičnosti. In ne, v slo ni več dobrih fakultet.

Tvoj partner je tvoj mož.  Je tvoj steber, tvoja opora, je nekdo, ki si se mu zavezala nekoč  “v dobrem in slabem”. Tvoj sin je izbral svojo pot. Podpri ga – moralno in fizično- s tem, da ga ne oviras. Današnja tehnologija omogoča virtualni stik vsak trenutek. Lahko boš prisotna v njegovem življenju,  kolikor bo ON hotel. Če se ti bolezen poslabša na tujem, te bo on negoval? Te bo on držal za roko, ti menjal plenice? Opri se na moža.  SKUPAJ BOSTA ZMOGLA. Oprosti moji direktnosti. Tudi sama sem mama dvema odraslima sinovoma. Težko je opazovati odtegovanje, še posebno, ko si sam čustveno vpleten. Tudi sama sem bolna, a verjamem, da bo še vse dobro… Srečno

Ti si si otroka naredila za partnerja, zato bi moža kar zapustila in šla za njim. In zato sin “beži”.  Dovolj tehnologije imamo, da ga lahko “vidiš” vsak dan, pa tudi za to ni potrebe. Posveti se možu, prijateljicam, pa nabavi si psa, ki ti bo za tvojo pozornost nadvse hvaležen in ti zagotavljam, da te bo 100% zaposlil in osrečeval! Tako boš tudi bolj zdrava in sinu ne boš nabijala slabe vesti, zaradi česar bi te zasovražil! Starši, ki živijo preko svojih otrok, so egoisti, ki jih za otroke ne briga. Taki otroci si ne morejo ali ne smejo ustvariti družine oz. jim jo starši uničijo. Kaj je potem s takim poškodovanim otrokom po njihovi smrti, jih pa ne briga! Saj nisi med temi???

Vaša navezanost na sina je posledica težav v odnosu  z možem. V vašem sinu vidite nadomestnega  partnerja, zato se ga tako oklepate. Razčistite s partnerjem in ne boste več čutili take potrebe po stiku s sinom.

A si cisto zmesana?!

Imas svojega moza, njemu se posveti, otroka pa pusti, naj diha in uziva zivljenje!

Saj ne morem verjeti, kako zelo bolna si v glavo, egoisticna in kako si mozevo prisotnost dala v nic.  Ves kako se to bere?? Ti naravnost povem – zqljubljena v sina, ne das mu dihat, ko moz vec ne bo mogel, bos nategnila lastnega otroka, ki si ga na svet spravila za to, da se na nanj obesas ali pa da bos lahko pokoristila kaksen rezervni del.

Daj mu mir! Prav ima, da gre. Verjetno ti ne upa povedati, da si blesava in da gre ravno zato stran.

Medtem, ko bo sin uzival zivljenje in iz sebe nekaj naredil, si ti privosci psihoterapijo in se k sebi spravi.

Ubogi tvoj sin 🥺

Svet se ne vrti okoli tebe. Resno. Anglija je par ur stran. V parih urah je lahko doma ob tebi če bo potrebno. In ne ne moreš iti z njim. Na podlagi česa? Vidiš če bi bila ob njemu in vedela kako selitve tja potekajo, bi vedela da se prebivalci EU ne moremo kar preseliti v VB če se nam sprdne. Na katero vizo točno bi šla ti tja? Pojma nimaš ne? Imaš preveč dela s tem da o sebi razmišljaš in žrtev igraš. Si pripravljena prihodnost otroka zastavit za to da bo tebi udobno. Ker ti si pomembna. Najpomembnejša. On eh, bo že. Jebeš njegove želje. Jebeš njegovo prihodnost. Je na svetu za tebe. Ne zase. Nadaljuj tako pa ne bo niti na obisk prišel. Pa verjetno se odselil še kam dlje. Ljudje ki imajo tako samoobsedene in narcisoidne starše gredo čim dlje stran, da končno lahko zadihajo.

Meni pa se zdi dobra ideja, da greš z njim. Oba bosta uresničevala svoje sanje. Mož vaju bo pa obiskoval..edino zdravstvo v Angliji je baje slabo

Ja kaj da ne. Kar preseliš se lahko tja. In fukneš par jurjev za najemnino od svoje par 100e invalidnine. Pa vizo ti kar dajo. Zdravstvo tudi kar imaš iz nič. Da lahko svojega odraslega otroka zasleduješ. Eni ste resno omejeni v glavi tako da je strašljivo.

Poslušaj moža! Hočeš iz sina narediti nesposobneža? Pusti ga.

Zenska ceprav se he sin odloca da gre in hvalabogu da gre na studij ceprav v tujino. Da bo malo zadiho, ni to blatenje ampak realnost ko zenske zivite sam za otroke al kaj vamdogaja v teh glavahhh moski pa kao more potrpwt ker ve sam energijo vlagate v otroke. Pol pa se cudi da je makin sincekkk. Pusti mu dihatiiii, ocitno se bo ssm odlepo od tebeeeee. Zalostno kaksne ste in ceprsv te zdravje jezi otrok ima svoje ambicije in prav je tako da bo se odloca kam ga pot ponese.

Takšen odnos do otroka ni deviacija, ampak se ga spodbuja. Z njim bi se morala ohranjati hierarhija, zato se ga skuša predstaviti kot medsebojno skrb in spoštovanje, ne pa kot zlorabo.

V vlogi matere je lahko dejanska mati ali kdorkoli, ki šteje več let in se počuti ogroženega. Mlajši je lahko dejansko bolj sposoben od njega ali pa se ta ob pogledu nanj zgolj zave, koliko manj je sposoben njegov lasten otrok, in ga to boli.

Takšnega mladega posameznika se bo skušalo voditi, da se iz njega potegne maksimalna korist za okolico in vpletene, istočasno pa bodo “zaščitniki” skušali ohranjati vtis, da je nesposoben za vsakdanje življenje. Ta občutek bodo na vsak način skušali vsiliti tudi njemu, tako na zasebnem kot na profesionalnem področju. Če bo kdaj denimo storil kakšno drobno napako, ga nanjo ne bodo opozorili, četudi bi bila to njihova službena dolžnost, ker naj vendar vidi, da je premlad za odgovornost, da je nepozoren, ohol, objesten … Ko to isto napakico naredi kdo od njihovih vrstnikov, jo popravijo, ne da bi mu zanjo sploh povedali, da ne bi prizadeli njegovega samoljubja, ker je pač v  letih. Njemu situacij, ko bi lahko naredil napako, iz obzirnosti in sočutja tudi ne bodo podtikali, mlajšemu in bolj sposobnemu jih bodo, da se ne bi “prevzel”.

Če se sposobni mladi upira temu, da ga rinejo v vlogo, ki že dolgo ni več njegova, bo pod noge dobil 1001 poleno, kdaj pa tudi hlod, ker s samostojnostjo ogroža hierarhijo in koristi tistih, ki bi radi živeli od njegovih sposobnosti.

Da bi sposobnemu mlademu omogočili idealne pogoje za delo in življenje, je tako nemogoče pričakovati, ker je strah, da jih bo zapustil in bodo ob korist, prevelik. Če je le mogoče, bodo skušali obvadovati in ovirati tudi njegove socialne stike, ker zdrava mera v odnosih zanje ni sprejemljiva oziroma jo uradno definirajo tako, kot bi nekdo zasebno definiral zlorabo.

Na koncu je vprašanje le, koga se bolj splača žrtvovati.

Prav tako mislim sama. Otroke je treba spustiti iz našega objema, kot spustijo živali svoje mladiče, ko so godni za to. To pa še ne pomeni prekinitev vezi, ki vežejo starše in otroke, te ostanejo za vse življenje. Da bi se ne znaše, pa najbrž ni strahu, razen če je pretirano razvajen.

To ste ženske s slabimi zakoni, ki potem pijete kri otrokom. Najboljše kar lahko narediš je, da sina pustiš in upaš, da bo dovolj pameten da ne bo ponavljal tvojih blodenj in si s tem zajebal vsako možnost za dober mž odnos.

O glej mojo temo. Žal se zgodba ne odvija kaj srečno. Sin je spoznal v Angliji neko klošarko trikrat zapečeno Španko in sedaj sta že dve leti na Nizozemskem. Samo to mi je še manjkalo, da dobim kakšne cigo vnuke. Sin je dosti premlad.