ne morem oprostit možu
Tvoj mož je car. Poseksal je družinsko prijateljico in tebe prepričal, da je za vse to kriva ona in samo ona. Kapo mu dol.
Itak ne boš ukrepala to se vidi in boš še naprej živela v vsakodnevnem ljubosumju saj možu ne zaupaš več ampak koraka pa ne zmoreš natedoti zato si se dala prepročat, da je za vajino štalo kriva tretja oseba.
Pol leta varanja, ni ups sam enkrat se mi je zgodil. Jaz sem oprostila varanje, pa se je še enkrat zgodilo. Vaza, ki je enkrat razbita jo lahko zlepiš, samo ne bo pa več taka kot prej. Tako tudi zaupanja ni več kot prej. In moj primer je več kot jasen. Varal je prvič, varal je drugič… Potem pa me ni mogel več, ker sem ga pustila.
Lahko je lapat tu po monu, kako ga je treba zbrcat takoj itd., ampka realnost je drugačna. Midva se ne varava, ampak po 15 letih je zakon bolj kot ne rutina, položnice, delo, vzgoja, včasih bi najraje pobegnil… Potem se ti ena nastavi, ti laska, drugače je, vznemirljjivo in redkokateri ne omaga, vseeno je takšna moška natura. Avtorica, zakon je žal tudi v slabem, tako da če upravičeno misliš, da se vama izide, vztrajaj. Edino, kar me moti, imam občutek, da si zato tako nesigurna, ker je tvojemu možu še do nje? Ne vem, kkašno je njegovo stališče? Če bi jo steral v tri krasne, najbrž ona ne bi več izzivala? Vseeno, če se imata rada in ostalo, vama bo uspelo, držim pesti.
Verjetno imate vsi prav. Tisti, ki pravite, da sem neumna in tisti, ki razumete. Že v naslovu sem napisala, da ne morem oprostit možu in mislim, da ste razumeli, da ne obtožujem ljubice. Vem, da bi ji lahko rekel ne, v bistvu sem mislila, da mu lahko zaupam pol pa tole. On niti v gostilno ne gre nikoli in sem bila prepričana, da je med nama vse ok. Najbolj sem jezna nase, da nisem opazla ampak itak nisem mogla, ker se nikoli nista dobila kar tako popoldne ampak samo takrat kadar ga je kje čakala in niti ni zamujal iz službe…
On si fulll želi ostat in, da niti enkrat ni pomislil, da bi bilo kaj drugače. Všeč mu je bilo, da ga je tako osvajala in si ga želela in, da ga spet preplavljal adrenalin…
Se strinjam s tabo… Slabo mi je ob vsem tem pisanju in vsipavanje gnojšnice na prevarano ali prevaranega… Ja, itak… Eno samo iskanje izgovorov in opravicil za nezvestobo… Tudi jaz bom zaključila z Mon-om… Ni vec smisla.
. Po vsem pisanem tu seve zakaj gre zahodna civilizacija v propad…
Popay – razocaranje v nulo.
Moje spoznanje iz moje izkušnje je sledeče. Ko me je prvič prevaral bi mogla takoj prekiniti. Zakaj? Zato, ker te pozna in verjetno ve, da bi se s tabo dalo dogovotiti, da bi bilo vse tako kot prej. Ja, ker smo razumne osebe, ker se z nami v pogovoru, da doseči nek konsenz. Samo past je pa ta, da če prvič ne bo začutil kje so tvoje meje ne bo nikdar. Ko me je prvič prevaral mi je dejal, da mu je žal in da si ne bo nikoli odpustil, če ga bom pustila. Moledoval in prosil. In eto vidiš nisem poslušala sebe in vedla sem kje so moje meje.
Upam, da se uspeta razumno pogovoriti, vendar za to ne krivi sebe, ti nisi v tej zgodbi prav nič kriva. Akterji pa naj nosijo posledice svojih dejanj. Vem, da je težko, “boli k svina”, sam odloči se, če se le da ZASE. Srečno.
pa ti tem njegovim zelo neumnim izgovorom res verjameš? Sem mislila, da je vic tisto, ko je šel moški po pločniku, se spotaknil in s tičem naravnost v sosedino luknjo padel.
Očitno pa ene res takole iz zasede, sploh poleti, ko je grmovje zeleno, čakajo na nič hudega sluteče moške, ki gredo iz službe naravnost domov, jih pohopsajo in v 45 sekundah obdelajo.
pa ene ste res zabite kot leseni koli. V 99,5{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} teh primerov so moški tisti, ki težijo na veliko naokoli in razlagajo, kakšne zoprne babe imajo doma. V resnici ste pa samo neumne.
[/quote]
ja, bo kar držalo.
Poročeni možje težijo, pecajo, se slinijo, dobrikajo, kup taktik. Aja pa tipično je točno to, kar praviš: razlagajo kako je žena grozna, kako ne seksata…
Potem pa butasti ženi govorijo pravljice, da oni niso nič krivi, da jih je druga ženska prisilila. Ha ha ha. Moraš biti res za luno, da verjameš takim pravljicam.
pa ti tem njegovim zelo neumnim izgovorom res verjameš? Sem mislila, da je vic tisto, ko je šel moški po pločniku, se spotaknil in s tičem naravnost v sosedino luknjo padel.
Očitno pa ene res takole iz zasede, sploh poleti, ko je grmovje zeleno, čakajo na nič hudega sluteče moške, ki gredo iz službe naravnost domov, jih pohopsajo in v 45 sekundah obdelajo.
[/quote]
A ne tud jz. Sam kakšne zgodbice “jz nč kriv” ven pridejo.
Avtorica “za znoret”, samo pogovor in odločitev te rešijo.
Nč omahovat, akcija.
Vse se bo rešilo.
Koliko si stara, da verjameš tem pravljicam za lahko noč?
Ni čudno, da se ti ta družinska prijateljica tako posmehuje. Kdo se ne bi, če verjameš tem moževim pravljicam.
Ok, razumem, da mu oprostiš prevaro. AMpak, da pa verjameš pravljicam?
Če bi bil dedec, bi priznal, da je varal in to je to. Ne pa, da zdaj krivdo vali na neko žensko ti pa mu verjameš.
Res je ene pezde ta tvoj dec. Samo ne zato, ker te je prevaral. AMpak zato, ker je taka gnida s temi svojimi lažnivimi pravljicami.
točno tako ! Sama sem imela isto izkušnjo, samo da ni bilo poroke. otrok pa je bil.
in vrjela sem dolgo temu vsemu in podobemu. tako dolgo sem si to dovolila, dokler nisem videla, da sem prebolela polek njega in njegovih izhodov, in njegovih neprihodov domov…. ko sem le odšla z otrokom, ( valda je blo težko!!!!!!!) vmes sem mislila da sem se narobe odločila… ampak kot je nekdo zapisal , – čas celi rane…. POJDI če se tako počutiš…
jaz bi sedaj naredila POPOLNOMA ISTO . če sem se nekomu zaobljubila ( poroka ali ne – meni je isto…. ) varanja se takrat pač NE dopušča.
ponosna bodi na moškega ki se UPRE skušnjavi. ne na tistega ki podleže, ker je bla dobra baba ? … nevem… jaz sem misla da bom oprostila….. na koncu pa sem rabla samo čas da sem predelala stvar, da tako ne nameravam živeti – da mi ni potrebno.
vse dobro…. !
Koliko si stara, da verjameš tem pravljicam za lahko noč?
Ni čudno, da se ti ta družinska prijateljica tako posmehuje. Kdo se ne bi, če verjameš tem moževim pravljicam.
Ok, razumem, da mu oprostiš prevaro. AMpak, da pa verjameš pravljicam?
Če bi bil dedec, bi priznal, da je varal in to je to. Ne pa, da zdaj krivdo vali na neko žensko ti pa mu verjameš.
Res je ene pezde ta tvoj dec. Samo ne zato, ker te je prevaral. AMpak zato, ker je taka gnida s temi svojimi lažnivimi pravljicami.
[/quote]
Če si doživel prevaro veš. To je obrambni mehanizem storilca, olepšava, govori pravljice. Celega revčka se dela, nima jajc, da bi prevzel odgovornost za svoja dejanja. Sploh ni poanta kaj je natvezil, kako se je zgodilo. Če bi mel pošlihtano v glavi kaj si želi in imel odgovornost do žene in otrok, v sanjah tega ne bi storil, pa če bi mu jo prijateljeva žena na zlatem pladnju prinesla. Važn, da je navzven veliki “jebač”. Been there done that.
Misliš, da je tvoj največji problem v tem, da ne moreš oprostiti možu prevare? Verjami, da ni. Tvoj največji problem je dejansko dejstvo, kako boš oprostila sama sebi in kako te bo to zaznamovalo v prihodnje. Pazi, ne gre za obsojanje. Gre za to, da se soočiš z dejstvom, da si narobe izbrala, bila nepozorna, kje je bilo na poti zavoženo, vendar si ti še vedno mislila, da je vse OK.
Ne razumi narobe. Vsa krivda je na strani tistega, ki vara, torej tvojega moža. Zvestoba partnerju… zapomni si, napiši si, je stanje duha (state of mind). Se ne zahteva od partnerja… vedno se jo le podari partnerju. . Tako kot ljubezen. Oboje se pri partnerjih pričakuje… zato se tudi podarja in ne obljublja, zaobljublja in podobne brezvezne ceremonije, ki se jih gredo ljudje.
Ajde, več sreče v naslednjem poskusu… z njim ali kom drugim.
Noben cajt ne izbriše tega, da se je lizal z drugo, zgori in spodi, kušval, šlatal, vtikal v več odprtin.
Bljak, jaz ga našutiram ko psa!!
Avtorica, kuzla se ti lahko reži, ker predstava pred teboj, še ne pomeni, da se še kar ne vlačita en z drugim, zato se ti pa baba reži, dec se pa dela da mu je odveč.
Onadva sta nategnjena na mokro, ti pa na suho.
Nič na tem svetu ni prav ali narobe. Vse samo je tako kot mora biti. To dejanje je nekaj večjega kar moraš doumeti, spoznati. Preizkušnje take in drugačne so nam v življenje dane samo zato, da zrastemo in se iz tega nekaj naučimo in nadaljujemo pot. Morda je ta partner samo vmesna postaja, da sta si dala kar sta si mogla, toplino, ljubezen (kolikor je trajalo), otroke. Čaka pa te sigurno še veliko lepega. Proces odpuščanja drugim pa je ponavadi samo to, če že ne moreš odpustiti možu kar je naredil, ker si ne zasluži, odpusti sebi, ker si zaslužiš ti in imaš v sebi mir. Kar je namenjeno bo v tvojem življenju, kar ni ne bo. Spusti osebe, stvari in naredi prostor novim. Vsak konec je že nov začetek. Življenje je lepo.
Se strinjam s tabo… Slabo mi je ob vsem tem pisanju in vsipavanje gnojšnice na prevarano ali prevaranega… Ja, itak… Eno samo iskanje izgovorov in opravicil za nezvestobo… Tudi jaz bom zaključila z Mon-om… Ni vec smisla.
. Po vsem pisanem tu seve zakaj gre zahodna civilizacija v propad…
Popay – razocaranje v nulo.
[/quote]
Cak mau, upam, da se uletis, kaki sm te pa jst razocaral, ce si dobro prebrala, sem tudi jst na strani avtorice, ne pa moza, saj jst od kolega zensko niti pod razno ne bi dol dal…
