Ne morem več
Za vse sem sama!
Skrb za otroka, za gospodinjstvo, za zadovoljnega moža…
Saj mi ni težko, ampak že en mesec me iz dneva v dan bolj boli križ (dete se hoče ves čas nosit). No, danes sta mož in sin “poskusila” biti skupaj pa se kot kaže izredno slabo prenašata.
Po dveh urah nenehnega joka otroka in vpitja moža, nisem več zdržala in sem šla mirit otroka. Mož je znorel kaj se vmešavam, sine pa se je takoj pomiril.
Zdaj me križ boli še bolj, pri srcu pa mi je zelo hudo! Ena sama panika, kako dolgo bom zdržala vse to!
Jaz te cist razumem, mene je vceraj, po 3 dnevnem prenasanju nasega 11 kg miskota (zobek noce ven pa boli) vsekalo v krizu.
Sam jaz mam to sreco, da se moz in misko dobro znajdeta. Tako, da je po nesreci prisel moz takoj iz sluzbe in mi vzel tamalega, da sem jaz lahko lezala.
Ampak, drugace pa saj jaz tut sem bolj ali manj sama za vse, poleg tega pa imam se redni studij.
Zadnje dni si samo se zelim eno varusko, ki bi jo imela za kaksno urco, da bi se lahko ucila dve uri skupaj, ne po 15 minut, pa prekinitev. Zvecer se mi pa zadnje case sploh vec ne gre – ob 21h ko gre misko spat, sam se v posteljo padem.
No trenutno mam mir, sta sla ven na sprehod, ampak kaj mi pomaga ko pa komaj, res komaj sedim ob mizi.
Bo ze, to so sam dnevi, ko pride vse na en kup. Bo boljse, pri meni je se vsakic bilo, ce le ni moz imel prevec dela v sluzbi. Ampak, smo navadno po takih “rukerih” tezav spakirali in sli za kak vikend na pocitek. Verjetno bomo tut sedaj v sredini decembra.
Tut teb se bo vse pomirilo. Bos videla, ko bo miskolin vecji in si bo njegov ati vedel igrat z njim bo vse ok. Tut nosit se ne bo hotel cel cas. Tako da ne obupat. Nas 11 mesecnik, se zadnje dni zelo rad igra z avtomobili in brcanjem zoge, to so pa ze stvari na katere se nasi mozje dobro, ce ze ne predobro spoznajo.
Moj nasvet za naju obe je – popoldan pejmo ven na soncek ki je tako lep (vsaj na Ljubljanskem).
Pozdravljena
Te čisto popolnoma razumem in se ti pridružujem. Tudi jaz imam vsega dost in že razmišljam, da bi temu naredila konec. Očitno se zadeve ne bojo spremenile, če ne bom ukrepala sama. Ampak človek nekako vedno upa da bo bolje, in čaka, čaka….
Meni pa je počasi že brez veze, da moram bit za vse sama, on pa nič ne naredi, torej, prvi ukrep, je ta, da se njegovih stvari ne priteknem več. Naj si sam pere, lika…Potem bom videla, kaj in kako.
Vem, da morda s tem ne bom nič spremenila, ali pa?!
Vseeno mi je zelo hudo, sploh, ker ni nič s svojo družino ampak je ves čas v službi, srce pa boli…..
ja težko … za vse pač ne moreš bit sama … se bo treba malo pomenit z možem po moje …
ne vem kolk je dete staro … ampak da sta šele danes ugotovila da ne pašeta skupaj … je malo čudno … z dojenčkom itak nimaš kaj pasati skupaj … samo potrudiš se da mu je lepo … če je mož vpil pa predvidevam da otrok ni več dojenček … mu je moral hudo nagajati da je mož upil al kako?
po moje boš morala malo bol definirati kako in kaj če boš želela konkretne odgovore, s katerimi bi si poskušala pomagati.
jaz sem ena tistih ki zagovarjam da je pač očeta treba vpeljati v vlogo očeta (če se sam ne zna) takoj ob rojstvu … mora pač enakovredno skrbeti za otročka … in potem tu ni govora o nerazumevanju …
oprosti ker ti nisem nič pomagala 🙂 … če napišeš bol konkretno bo mogoče lažje 🙂
B.
ps… danes je tako lep dan … pejte ven na sončka in bodite družina!
PPS … tist stavek saj mi ni težko …. ošpice dobim ko to slišim :)) … seveda je težko … in normalno da je težko … sej zato pa imaš moža da si delita vse … ne pa zato da pedenaš še njega in vse ostalo !
Čakaj malo – krepko čet dve leti, pa ves čas nosit? Zakaj pa? Je bolan? Ima razvojne težave? Če ni nič od tega, potem res ne vem, zakaj je treba krepko čez dve leti starega otroka non-stop prenašat.
Tudi tega, zakaj naj bi bil zadovoljen mož tvoja skrb, ne vem. Odrasel človek je, naj torej skrbi za svoje “zadovoljstvo”.
Pa tudi gospodinjstvo ni samo tvoja skrb, kot tudi ne skrb za otroka. Animiraj moža, pa naj pomaga, naj obesi perilo, zloži posušeno, pospravi posodo – ja, saj je treba vsakič sproti rečt, ampak naredi pa le. Sam od sebe bolj poredko, če ga opomnim, pa le. NJEMU POVEJ, da ne moreš več, on je tisti, ki mora pomagat. In če boš posredovala vedno med očetom in sinom, bo težka. Če 2 leti ni bil kaj dosti z otrokom, potem ni čudno, če se slabo prenašata.
Imaš očitno 2 otroka. OBA navadi malo samostojnosti, tudi dveletnik se že mora vsaj malo sam zamotit, da o tem, kaj so dolžnosti moža in očeta, sploh ne izgubljam besed. Nisi super človek, si samo mama in žena, s svojimi potrebami in mejami. Razloži jih jasno in glasno!!
kako mi je to znano …
nas mulcek ima neznosno rad daddyja, ampak … samo, dokler sem jaz kje v bližini.
včeraj sem imela opravke v mestu in po kaksni uri pokličem domov … pa tako dretje, da se sploh nisva mogla pogovarjat.
in sem jo brž mahnila nazaj, čeprav mi je zatrjeval, da je VSE POD KONTROLO.
in ko sem prišla domov, mali v smeh, čeprav je še vedno hlipal.
ampak … se bodo morali navadit.
saj bo :)))
Poznam. Sem že bila na takem. Samo da je mene tako zagrabilo, da se ponoči nisem mogla okrog obrnt, ker nisem čutila spodnjega dela telesa. Sem moža sredi noči budila, da me je obrnil in da je spet prišel občutek v noge. Šele takrat sem ugotovila, da moram svoje odležati, če hočem sploh še hodit.
Če se mož in sin ‘ne razumeta’ se ne vmešavaj na licu mesta. Poizkusi moža poklicati na samo in mu dati kakšen uporaben napotek, kako naj pomiri sina in naj ti razloži kje je problem. Pusti možu naj sam uredi. Če bo imel občutek, da mu ne zaupaš bo šlo vse samo na slabše, pa še izkoriščala te bosta lepo po malem naprej. Ko bosta hotela da prideš in prevzameš vajeti v roke bosta oba pričela kričat in bo stvar rešena. Ti boš pa vedno bolj nezadovoljna.
Sin je že dovolj velik, da mu razložiš, da mora ubogati tudi očeta. Res da očetje drugače vzgajajo kot matere. Ni vedno vse prav. Toda če ni nevarno za otroka bo že. Ne zbijaj avtoritete očetu po nepotrebnem. Že tako je nima veliko. Mogoče se kdaj postavi tudi na moževo stran in mu prikimaj pri njegovih vzgojnih metodah (ne pri vpitju na otroka). Bo dobil samozavest in se ne bo želel takoj rešiti ‘bremena’ čuvanja svojega otroka.
Če moraš že sedaj gladiti kreg, kako bo šele ko bo sine večji. Ti povem iz lastnih izkušenj, da tudi včasih preveč trmarim pri vzgoji. Pa ker mi mož v prisotnosti otrok stoji ob strani. Se pa sama že pogovoriva in najdeva mogoče med samo drugačno rešitev za podobno težavo v prihodnosti.
Poslušaj draga moja, kje je bil pa mož pretekli dobri dve leti? Se je na vajino sceno pojavil šele sedaj? Očino ga z “vse bom sama” biksaš že doooolgo časa (najmanj dobri 2 leti).
Sinu in očetu pusti, da se nekako ulovita. Čist možno je, da bodo na začetku problemi, saj sta oba do onemoglosti scrkljana – mali, ker hoče samo mamico, mož pa, ker si mu ves čas odnašala rit in namesto njega očitno naredila vse, kar se je dalo, pa najbrž še kaj za po vrhu. Verjamem, da je mož tulil, saj očitno nima nobene prakse z malim.
Praviš, da moraš skrbeti za “zadovoljnega moža”? He, he, pri nas je mož lahko zadovoljen samo, če je tudi žena (torej jaz) zadovoljna. Drugače enostavno ne gre, ker če nisem zadovoljna, sem nezadovoljna (beri zoprna), kar možičku onemogoča, da bi bil lahko … Ja, jara kača, ampak zadovoljstvo obeh je pogojeno z zadovoljstvom drugega v paru.
Moj predlog?
Če se res pogovarjata (to je vredno zlata, ko se to neha, je pa res kriza), si ob naslednjem pogovoru vse skupaj zapišita. Razdelita si delo, razdelita si dneve – vzemi si dan samo zase (brez obeh fantov, naj bosta resnično sama). Pa ne začni z izjavo “no, kaj boš naredil?” ampak “a boš pomil posodo ali opral perilo?”. Ja, vedno mu ponudi alternativo, pa začni z najbolj zoprnimi stvarmi, saj bo tako primoran izbrati tudi kaj od tega, kar je najbolj bljak. Ne ponujaj mu v izbiro čiščenja kopalnice in odnesti smeti, jasno da bo izbral “samo” smeti …
Sina nehaj vzgajati v razvajenca. Tudi mali naj ima svoj delež pri gospodinjenju. Za začetek bo bolj malo in tako, da boš morala (na skrivaj!) za njim vse ponoviti, ampak sčasoma bo vse bolje. Pomaga ti lahko recimo pri pospravljanju svojega perila v omaro, pa z omelčkom lahko (kao) pomete smeti na smetišnico …
Pa PRENEHAJ NOSITI MALEGA! Ljuba duša, kaj te pa trka? A ga boš v šolo tudi nesla? Misli vendar malo nase. Svoja fanta si navadila, da onadva ne gledata nate, pa daj vsaj sama in se prenehaj trpinčiti. Pa zapomni si – sama si kriva, da imaš pošlihtano kakor pač imaš. Če se ne vzameš v roke, boš reva do konca življenja (s tvojima dvema). Ne razburjaj se ob malo ostrejših besedah, ampak glede na to, da imam poleg moža še 3 sinove, lahko misliš, da vem, kaj govorim. Pa lahko poudarim, da mi je z mojimi 4 pobi zelo lepo.
LPM
Mateja!
Mož je “na sceni” že ves čas.
S tamalim se vse slabše prenašata, otrok prav beži k meni, mož pa se do njega obnaša (za moje pojme) že prav sovražno.
Z izjemo tega, da se mali hoče dosti crkljati pri meni, ti lahko zagotovim, da ga niti malo ne razvajam.
V zvezi s tem, da bo zadovoljen mož, sem mislila to, da je še najbolj zadovoljen, če otroka ni blizu… Torej se z otrokom raje ukvarjam sama, vsaj vem, da je pri meni varen…
Hvala!
Verjamem, da je tvoj nasvet dobronameren.