Dobro jutro, prijateji dragi.
Zgodbo sem prebrala, da, eno malo kratko
zgodbo in mi je postalo tesno pri srcu.

———————————————————-
Ko sem zadnjič šel po parku, sem na eni od klopi opazil sarejšega moškega. Sedel je zgrbljen, njegov otožni pogled je odsotno strmel v daljavo. Prisedel sem na drugi konec klopi in ga vprašal:
“Vam je slabo?”
Počasi se je obrnil proti meni, me pogledal in spregovoril s slabotnim glasom:
“Da, slabo mi je bilo … Toda vi ste mi pomagali …”
“Pomagal?” sem se začudil. “S čim sem vam pa pomagal?”
Namesto odgovora mi je postavil vprašanje:
“Povejte mi,” prisedel je bliže k meni in me zaupljivo pogledal voči., “se niste nikoli poglobili v besedo “iti mimo”? V njej je strašni pomen?”
“Strašni?”
“Dobesedno strašni! Samo pomislite “iti mimo”. To pomeni: brez zanimanja, ne da bi opazil človeka, ki ga prepustiš usodi, sdmemu sebi … Bojim se jih, teh, ki gredo tako ravnodušno mimo.
“Malo pretiravate … Vsi, ki gredo mimo, niso ravnodušni …”
“Na srečo res ne, se je strinjal. “Toda večina … Tule sedim že dobro uro in tačas je šlo mimo precej ljudi, toda nihče se ni spomnil, da bi se ustavil in vprašal bolehnega starca, kako se počuti. Res sem se počutil zelo slabo … Vi pa niste šli mimo, prisedli ste in me vprašali, kako mi je – in verjemite, takoj sem se počutil bolje! Hvala vam!”
Dvignil se je s klopi, se poslovil in odšel. Gledal sem za njim in razmišljal, kao malo je potrebno, da vliješ človeku pogum in vedrino. Dovolj je, da mu nakloniš vsaj malo pozornosti. Da le ne greš mimo.

(prevedel: Frane Podobnik)
————————————————————–

Da, resnično, da le ne greš mimo. In če bo kdo od nas danes videl nekoga nekje stati s praznim in otožnim pogledom, zgrbljen in po videzu dokaj nesrečen, z nekakšno vidno praznino v sebi, z otožnostjo v srcu, postojmo, naklonimo mu nasmeh in “dobro jutro” ali “dober dan” pa morda še besedico zraven … Kdo ve, prijatelji, morda, morda …….. morda se bo človeku dan spreobrnil na bolje ??? Vredno je poizkusiti, četudi ne bomo nikoli izvedeli, vredno je poizkusiti …. zaradi nas samih!

Lep dobro jutro vsem!

Marička, krasna zgodba, za krasen začetek dneva. Hvala.

Jani

Mariči , si mi dala elana s temle !

Tole ni le zgodbica , ne bo in ne sme le to ostat …

Kako malo je potrebno za veliko sreče včasih .

Lepo se imejte vsi in Jani , pa zajček zajčkasti , pa mucka , pa Niki , pa Brusko , pa Saško , pa jezdec … kje pa je ? Med fascikli ?

Dobro jutro !

To govori o čutu, sočutju do sočloveka. Ko se ustavimo pred ali pri nekom, ki od nas ne rabi veliko . Le besedo, nasmeh ali prijazen pozdrav. O veličini našega duha je govora torej takrat , ko kljub težavam , ki nas pestijo, najdemo čas in toplo besedo še za nekoga drugega.
Verjetno res ne bomo nikoli vedeli, ali je zaradi naše tople besede komu le zaigralo srce , zna pa se zgoditi , da bomo na nek način to začutili…

zajček zajčkasti :))) te lepo pozdravlja Nioba in ti lima jutranji cmok.

Vsi ki hodite tod mimo…*****
Dobro jutro…..vsem!!

Poglej me v oci – bos videl mene ali odraz tisoc ljudi …….

knedl, knedl +1

Aha! zajček 🙂 se spet moram strinjat s tabo 🙂 mimogrede, maš že spisano tisto štroncijado :)))))

Evo jo grem sedaj štampat :))

….vsi ljudje hitijo
z obrazi obrnjenimi v tla,
nihče nikogar ne pozna…..

….ko včasih se ti zdi,
da vse črno je,
želiš si da lahko bi spremenil svet,
vendar preprosto ni…..

krog sebe le poglej z drugimi očmi…..

labodka moja, se močno trudim da ne grem mimo…… MIMO GMAJNE pa sploh, ni da bi..
Že pišem vsem trem decembrskim možem da zrihta kej da se doma prklopm:))) Bo treba najprej srečko kupit;-)

naj bo dan in teden in sile nebesne prijazne vsem, prletim mimo spet:)
C.I.C.

hvaaaalaaaaaaa zajčeeeeeeeeeeeeeeeeek :))))))

vedno na uslugo :))))))))))))) tudi v avtobusu :)))))))))))))))))))))))))))))))