Ne prenašam več lenega partnerja

S partnerjem sva skupaj 12 let in imava 5 letnega sina. Ko sva se spoznala, je imel službo, a zaradi stečaja firme, je kmalu ostal brez. Od takrat ni več poiskal drugo službo. Ima prišparanega nekaj denarja in ga nekako obrača v skladih in delnicah ter ima najemnino svojega stanovanja, saj živimo v mojem stanovanju, ki sem si ga uredila preden sva se spoznala. Tako, da mesečne stroške si deliva in nikoli ne teži, če je treba tamalemu kaj za oblečt in obut kupit. Drugače je pa škrt v božjo mater. Na začetku sva vsaj kaj potovala in sem se lepo imela, nikoli se nisem okoriščala njegovega denarja, vsak je vedno zase plačal. Nikoli mi nič kupil, zadnje čase tudi za rojstni dan jst njemu ne kupujem več nič. Zadnja leta je postal len. Ne da se mu več potovati, le na morje gremo tistih 1x/leto, ne da se mu niti na izlete za 1 dan in doma se mu nič ne ljubi počet. Jaz pravim, da životari in mi z njim. Glavno, da pred tv sedi in kar je najbolj grozno, da se mu ne ljubi ukvarjati s sinom. Mu da telefon in tamali gleda kar se mu zljubi, brez da bi on vsake tolko prečekiral kaj si zbira na youtubu. Sama imam tri izmensko delo in, ko tamali ni v vrtcu, ga gleda partner. Ampak to izgleda tako, da mu ni treba skuhati, saj dobi že prpravljano ali pa kdaj pa kdaj moja mama skuha, saj živimo v dvostanovanjski hiši in ni mu treba nič delat, le otroka gledati, ki pa seveda izgleda kot sem že opisala. Ko jst domov pridem, on otroka dobesedno meni odda in od tam dalje moram jst zanj skrbeti in seveda postoriti večino gospodinjskega dela. Kot da je v neki službi in on je svoje oddelal in večino časa se obaša kot da otrok sploh ni njegova skrb. Npr.banalni primer: jst doma opravljam gospodinjska opravila in on sedi pri mizi nasproti otroka, ki je zajtrk in ne vidi, da si je tamali zbasal 1kg koruznih kosmičev v mleko, katerih itak nebi pojedel. Seveda kdo je tuki kriv, ja jst seveda. In tako je non stop. Večkrat sem se že pogovorila z njim, a zaleže za kakšen dan in potem spet jovo na novo. Dostikrat mi očita, da mu preveč težim, kar se tudi strinjam, a vi nebi?? Misl8m, da še premalo težim. Še vedno ga imam rada in nebi prekinjala zveze sploh pa zaradi otroka, ampak jaz ne vem več kako se z njim pogovorit, da bo razumel resnosti situacije, da ne mislim životariti tudi sama do konca življenja na tak način in da otrok je tudi njegova skrb.

Koliko časa je že brez službe?
Kako dolgo se to že dogaja?
Kakšnen ima odnos s svojimi starši?
Kakšen odnos ima s partnerko (s tabo) in kakšnega imaš ti z njim?
Ima družbo ali prijatelje?
Ima koga, ki mu lahko zaupa misli?
Ima rutino?
Spi dovolj? Jé dovolj?
Ima zdravstvene težave?
Pije?
Ima kakšen plan za prihodnost?
Kakšno mnenje ima o sebi in o svetu, ljudeh?

warrior ti svetuje.. toliko o tem 😀

to, kar že tako veš in čutiš. Zaupaj instinktom. Čas je, da greš naprej, brez lenega partnerja.

Lenoba je strup za zvezo.
Žalostno je, da se mu ne ljubi ukvarjati niti s sinom – na svetu ni lepšega od otroške ljubezni in to je tudi edina ljubezen, ki smo je deležni brezpogojno, ne da s prstom mignemo za to, in takšen popust uživamo zelo zelo dolgo. To je tudi ljubezen, ki jo najtežje zapravimo.
V takih primerih je žal tako, da moški nima rad niti svoje ženske in to potem prenaša še na otroka. Razmisli o tem. Ne vem, ali sem že kdaj slišala, da bi moški oboževal svojo žensko, ji to vsak dan pokazal, do njunega skupnega otroka pa bi bil brezbrižen. In ne se prosim slepit, da saj ga ima rad, samo ukvarja se ne z njim. To je najlažje rečt, ljubezen se pa odraža v dejanjih, ne besedah.

Glede na to da ga imaš rada in ne bi šla rada narazen mu pri naslednjem pogovoru, ki naj bo drugačen od ostalih, omeni da če se ne spremeni boš mogla prekinit zvezo. Seveda je štos tu, da se boš mogla morda zlagati, ker ga verjetno nebi hotla pustit.

Jaz zase vem, da bi leno žensko takoj pustil, tudi, če bi z njo imel 5 otrok.

Shoulda Woulda Coulda

Ne vem kaj je bil namen tega komentarja, razsvetli me.
Žal ni bilo nobenega odziva, tako, da ne morem svetovati.
Edino kar lahko z zagotovostjo trdim, da je ona njegov enabler, jezna pa je na njega.

Tole se malo bere kot depresija.

Po moje si veliko kriva sama za tako situacijo. ko je zgubil službo zakaj ga nisi takoj v vzbodbujala, da išče novo, živita skupaj in si ne delita gospodinjskih del že od začetka.
Mislim ti ga je bilo lepo razvajat in pedenat na začetku ko še nista imela otroka verjetno ti je še malo mami pomagala. Rezultat tega je da si dobila še enega otroka, ki nikoli na znal zase skrbet v tvojo hišo za katerega zdaj skrbiš.
Bolje verjetno ne bo, če ne boš nekaj orink spremenila.
Vrži ga iz udobnega fotelja naj začne iskat delo, nehaj skrbet za njega, naredi nekaj zase kupi si nove superge, idi k frizelju, začni se malo rihtat, idi na sprehod, idi sama na izlet, idi ven sama jest kot pa doma njemu kuhaš… počasi bo dojel da se nekaj dogaja in tako ne gre naprej, če ne ga vrži ven in poišči drugega.
pa veliko sreče.