Ne razumem sama sebe!!!! :-(((
Torej,spet je na vrsti moje bluzenje…tako,tisti katerim ni za brat,kliknite kam drugam……sorry,ampak nekje moram spustit vse ven….
Prvo še to,kdo je blizu Pohorja: marš gor–>je solarij zastonj….
Torej gre moja malenkost na Pohorje,že do Pohorja mam 3 km za hodit in grem jaz veselo ga maham in poslušam muziko,pa mi je lepo,vse dokler mimo mene že blizu Pohorja ne pelje bus in glej kdo ga vozi….moja velika (žal bivša) ljubezen,pa me stisne v srcu,me hoče na dva pol raztrgat,kolena se mi mehčajo in tako naprej….
Pridem do Vzpenjače in vidim njega,kako vegetira v busu (ful je blo vroče) in grem do njega (videl me je-mona),pa se hočem normalno pogovarjat z njim,on pa je aroganten in freh…..Prisežem,da bi ga lahko od vse jeze takrat zadavla,ne,jaz sem še dalje lepo prijazna in to,aja,pa še zmedena povrh….pogovor napeljujem na najbolj nepomembne stvari,on pa je freh in še bolj freh in ne vem kako še naj definiram…tako sem bila jezna…Kako je lahko takšen do mene,pred parimi meseci še me je prosil,naj mu dam eno šanso,zdaj pa je on največji as ????!!!Kako lahko imaš (kot moški) takšen odnos do svojega bivšega dekleta,s katerim si doživel skozi leta marsikaj (ne bom naštevala,ker se že itak vleče)????
Ljudje božji,jaz ne vem več kaj si naj mislim,al sem fu*jena jaz ali mi ni več pomoči,ali sem ga resnično tako prizadela,da mi ne more oprostit,čeprav ne vem zakaj?Ali je to ponos,sovraštvo,ali me je pa resnično že pozabil???
Kaj pravite???Jaz nimam pojma,čisto sem paf…………
Na Pohorje sem šla potem seveda lepo počasi in ostala gori (pr Lukeju-kafana) dobro urco in pol,pa pridem dol in spet je bil doli,tokrat sem ga samo pogledala (bolj žalostno),malo dvignila roko in odšla naprej…ponos mi ni dal,da mu še kajkoli rečem…..Sem storila prav??? ne vem….Tudi ko je odpeljal mimo mene,se nisem ozrla….
Tak evo,zdaj pa mi je tak hudo,da se vsakih deset minut zjočem……
Kaj naj nardim……jaz več nič ne vem….:-((((((((((((((((((((((((
Nekako si mislim, da bi ti predlagala, da ga pusti in ne obremenjuj se z njim…
Po drugi strani pa praviš, da si ga prizadela. Tega pa ne razumem. Alora, če si ga ti njega kao prevarala, pole ga razumem…. Sam pa praviš, da te je on spraševal za še eno šanso?
Alora, ne štekam nič… zato ti rečem, ne se sekirat zarad takih stvari. Dobi si kakšno boljšo robo (hihi)… 😉
Čauči, g’luck!
veš da sem prav čutila da se bosta srečala. Ko sem dopoldan prebrala, da greš na Pohorje, mi je prvo to padlo na pamet, da se bosta srečala.
Kaj naj narediš?
Ne vem…ne vem…ne vem…
Mislim, da bi bilo narobe če bi ti rekla pozabi ga in mislim, da bi bilo narobe, če bi ti rekla grebi se za njega.
ne vem res ne…naredi kot ti notranjost veleva, pa upam in ti srčno želim, da boš delala prav in v prid in lepše dneve sebi!
Ekola, bučko pokonci, tisto njegovo ravnanje ni ničesar drugega kot ranjeni moški ponos….. in prekrivanje dejanskega stanja, če mene vprašaš.
Sicer resnično nisem ravno izkušena v poznavanju moške psihe (oh, včasih to prav obžalujem…:-)))), ampak je po moje tistole sranje le dokaz, da te (še) vedno ni pozabil.
Lahko, da se tudi motim, ampak motiti se je tudi človeško, ne?!
Zdaj pa gojzarje na noge in bejž v eno tisto kameno steno…. pa če je to ta prva skalca v parku…:-)))
Bučko pokonci še enkrat, nasmeh in – šuuuuuuuussssss, dedi, bejžte, Trilči na pohoduuuuuuuuuuuu!!!!!!!! :-))))))
(a šofer morda ni imel kvalitetniš špegel, da je morda tako grdo gledal?! :-))) Hitro mu jih nabavi.:-))) Pa take, da bo samo tebe videl.)
Nič prevarala…to mi na pamet ne bi prišlo…gre za to,da mu nisem hotela dat še ene šanse in seveda je s tem bil prizadet njegov ego in ponos (ki je itak prevelik…)….Boljšo robo….definitvno ni vreden….eh,pa danes je že boljše,ko vem,da grem iz totega mesta…eh,kompicirano je…marš….kakorkoli,thnx
ja,mater…toti ponos bi mu zbila u božjo mater….ampak,kaj češ,če bo bo sam spoznal,da ne ravna prav,če ne pa ne….njegov problem….jaz si jih pa itak sama delam…ker rinem v probleme,namesto da bi se jim komot ognila….nisi mi napačno svetoval,ker sem tako spoznala,da ne glede kako je,je sedaj bolje….čeprav se bom morala nonstop opominjat plus to,da bom še kdaj pa kdaj zajamrala….brez zamere prosim….
Ponavadi vedno tako grdo ali čudno gleda,ko da se celi svet okoli njega vrti…..ma naj gre taj od kod je prišel….
Grem jaz danes v Amerško za tri dni,komaj čakam da je ura štiri in da pičimo…..mater…..
Ja,zdaj ne vem,če je stenca v parku,definitivno pa je,da je nekaj par metrov od ceste,takšna bolj mičkena…..je pa veliko (Za Radlje vsaj) parkirišče odspredaj,pa neki hlod stoji tam…..pa ena cesta pelje v levo druga v desno…..Mislim,da bomo enkrat sep tja gor zavili,nekaj pa smo se menli tudi za Črno na Koroškem,tam blizu je tudi neko plezališče….
Ziher kje blizu bomo vrgli svoja sidra,samo ve se pa ne kdaj…mi se tak znamo vse v zadnjem trenutku zmenit…Kaka Severna,si nor…..jaz nisem alpinist,hoja v gore mi gre po nekaj časa na jetre,jaz rabim samo eno veliko steno,pa enega vredi ko me varuje in to je to….ne pa da imam en kup opreme in boga in pol zraven…bejž…..saj pravim,moram se informirat kje blizu vas je kaj pametnega,pa gremo.Saj je še celo poletje in del jeseni pred nami….
Trilči, srčka zlata……….Ma jaz te razumem veš…..Po moje te ima še vedno rad….mislim tako…………Prosil te je, da bi se vrnila k njemu in ker ni ratalo nič je po moje malo izgubil upanje………..In mislim, da je bil tisto samo njegov ponos, da se je delal kako je »močan«, v srcu pa ga je gotovo stiskalo……Ne se jokat miška!!!!!!
Hvala ti,redko kdo razume,da ti srček veleva eno,pamet pa drugo in pol je kregarija v samemu sebi…..saj se bom na “dopustu” malo regenerirala,ko bom kilometre vstran od njega……
Ti,upam da si vredu in da ti pajacek ne dela ekstra težavic….ova tvoja svakinja se pa je že umirila,a ne? Izogibaj se je….kolikor se pač da!!!!!
Uuuu,žal ne bo Dalmacija nego Dolenjska…pa saj je vseeno,samo da je stena…..zraven pa komot lahko greš,mam ful kamping opremo,samo večji šotor te zraven vzamem,da ne bo gužve……komot….jesti mamo,piti tudi,še muziko…družba je super…….nič ne bi pogrešala,no,razen moža mogoče…