Najdi forum

Naslovnica Forum Starševski čvek Ne vem kako naprej v življenju

Ne vem kako naprej v življenju

Hvala za razsvetljenje.
Če bi vedela, da bom živela še vsaj 100 let, bi se morda zasekirala. Tako pa se mi zdi vsakršno nadaljnje razglabljanje v to smer nepotrebna izguba časa in energije.
Ne živim niti v utvari, da sem popolna, da je moje življenje v celoti gledano popolno, da sem popolna mati. Nisem, ampak, a kdo je?
Ne glede na vse, kaj se je dogajalo v mojem življenju, sem bila vedno bolj resne sorte, morda še preveč resna. Pa tudi razmeroma odgovorna do sebe in do drugih. In vseeno sem se v določenem trenutku znašla v situaciji, ko se mi je zdelo, da sem se “izgubila”. Človek se res rodi in umre sam, na poti od začetka do končnosti pa mora poskrbeti tudi za druge. Jaz se pri tem trudim po svojih najboljših močeh in mislim, da mi kar uspeva. O tem, kako uspešna sem ali nisem bila pri tem, pa bodo nekoč sodili drugi, definitivno pa ne ta forum.
[/quote]

Ko sem kasneje prebral da si nosečka mi je žal da sem pisal. Ker se mi ne “zdi……. in nenergije”, temveč natančno vem, da je v tvojem stanju vajina predvsem pa tvoja odgovornost, da si srečna, čeprav se ti ne sanja o razliki od užitka.

Kakor koli že, vse kar v tem stanju si, se otroku piše operacijski sistem kako bo lajfal. zato vam miru in čimveč resnično dobrega voščim.

Ps; naključij ni, previdnost je mati modrosti.

AAAAA?????

In s čem sem si zaslužil taka čreva??? Al si nova tukaj? Drgač sem jaz vreden enostavčnih odgovorov največkrat pa še to ne…

Okej pa pejva pro vrsti:
– to nisem jaz ocenil, to ocenjuje narava s svojimi pojavi, jaz sem pa spoznal po videnem. Dejstvo je namreč, da ko se začne končevanje rodne dobe ženske, ji dogaja mnoooogoooo. Od tega kar ti opisuješ pa do neskončne kurbarije vedno in povsod. Največkrat nasilno in zvitorepno. Sem že razmišljal, da bi napisal scenarij za kako gledališko predstavo tipa “kva dej babe blesave” na to temo. še dobro da sem prelen! kajti to bi bla popizditis uspešnica in bi si tako oskrunil še tisto malo miru.

– najlepša leta so takrat, ko je človek vsaj približno zdravo vzgojen. Tega pri ženskah praviloma ni, največkrat zaradi odsotonosti očetov, velikokrat pa zaradi njihovega načrtnega onemogočanja. Seveda so fotri tudi sončki, ki so si našli mlajše mamice s sindromom matere terezije, ki imajo rade velik starostni razpon pri otrocih. Ti si enemu takemu glih za glih ušla knede…

-ljubezni se ne najde, njo je treba delat in naredit!

– v času trgovalnih ponudb in tvojega strahu so se ti dogajala pozna “kristusova leta” civilno povedano; spontana resocializacija. Nadaljevanje kar pišeš so zgolj logične posledice spontanosti, natančneje osebnostne prostosti. (od tod trgovalcem na portalih ” sem preprost/a” zato se v resnici hvalijo z najslabšo osebnostno lastnostjo)

– naključij ni! Če bi kaj znala o namenoma “mejnih znanostih” bi se zgolj nasmihala svoji naivnosti do bebavosti. Soprog se ti je zgodil zgolj zato, ker v procesu resocializacije zavestno nisi od pustila enega najosnovnejšega nagona, hkarti pa ne zavestno od pustila enega pod osnovnih strupov za dušo; strah je sin skrbi.
Nikakor ni tudi naključje, da se ti je smejal. Pa res ne bi o tem, ker resnica zna strahotno boleti. Ta del bi vama povedal le pod pogojem, da bi me v reali poiskala in zahtevala da vama povem.

-“Nisva kalkulirala, samo prepustila sva se temu, kar sva čutila.” gornje zaradi tukaj citiranega, ki je Resnica. Meni se to ne zdi, temveč natančno vem, ter znam tako argumentirati, da bi oba zijala kakor jaz na začetku. Neskončna hvaležnost je zgolj natančen cilj sile, ki sta se ji čustveno pre pustila. Tukaj obstaja še ena nepovedana kontra resnica; nikjer nobene ko kako uporabi možganov. Sila ki vaju vodi namreč prvo naredi točno to, možgane naredi neuporabne.

– za zaključek: sili ki vaju vodi nikoli ni dost, odtod tvoja privoščljivost.

Ps 1. a res ne štekaš, da je tema fejk, ki služi zgolj nabiranju klikov???
Ps 2. iščem svoje občutke ob tvojih pisanjih. Razmišljam… Raje ne bom napisal…
Ps 3. kar pa sem napisal, sem dobrohotno, kot eventuelno orodje, da iz roditeljev zvodnikov postaneta starša vodnika. Predpogoj pa je seveda, da vajino pre prostost poveljavita v odgovorno svobodo.
[/quote]

Vem kaj je zmožno tvoje srce.
Lahko se oklepa bledega spomina in neguje sanje.
Toda ne more prepoznati ali vračati ljubezni, kot je moja.
W. M. Thackeray, Vanity Fair

New Report

Close