Najdi forum

Splash Forum Starševski čvek Ne verjamem v to, da bom kdaj srečna v ljubezni

Ne verjamem v to, da bom kdaj srečna v ljubezni

Tule je tema, kjer nekateri pišete, da ste obupali, da bi našli partnerja, partnerko.

Jaz sem tudi obupala. Včasih sem si to želela, sanjala o tem kako bom našla kakega fajn moškega, takega prijaznega, razgledanega, dobrosrčnega… pa sem obupala. Nekako pri dobrih 30ih sem se pa kar navadila biti samska. Nisem več sanjala, da bi bila kdaj v srečni vezi. Čisto ok mi je šlo.

Pri dobrih 40ih me je pa zadelo. Zaljubila sem se v krasnega moškega, prijazen, pogovarjala sva se vse mogoče. Ja, tudi seks je bil povsem drugačen kot sem imela prej izkušnje. Odličen. Ampak, kaj, ko on v meni pa ni videl nič posebnega in me je zapustil. Že več kot 4 leta pa ga še nisem prebolela.

Samo zdaj nisem več pomirjena. Prej, pred njim, sem bila pomirjena. Nisem si želela moškega, nobene veze, čisto ok mi je bilo biti samska. Nič nisem pogrešala. Zdaj pa sem spoznala, da znajo biti eni moški tudi super, mi je bilo noro lepo… ampak vem, da tega ne bom več doživela in nisem več pomirjena s sabo. Zdaj si spet želim, ampak hkrati vem, da ne bom nikoli uspela.

Ja, z njim je bilo lepo, ampak zdaj pa spet hrepenim po nečem, kar nikoli ne bom imela. Pa sem bila prej čisto ok.

nada postoji uvijek zadnja

Imaš prav, pri taki starosti pa res ne moreš pričakovat, da boš našla tipa, ki bo ok. Če do sedaj nisi imela neka prave resne veze, same neke kratke reči. Pa tudi sedaj ne boš našla. Sprijazni se.

Kako samozavestno eni napišete avtorici, da bo ostala sama. Da vas ne bo doletela kakšna zadeva in boste ostali vdovec/vdovka. Pa boste to potem lahko sebi mantrali. Luzerji.

Odgovor na objavo uporabnika
že 4 leta, 15.06.2023 ob 18:15

Tule je tema, kjer nekateri pišete, da ste obupali, da bi našli partnerja, partnerko.

Jaz sem tudi obupala. Včasih sem si to želela, sanjala o tem kako bom našla kakega fajn moškega, takega prijaznega, razgledanega, dobrosrčnega… pa sem obupala. Nekako pri dobrih 30ih sem se pa kar navadila biti samska. Nisem več sanjala, da bi bila kdaj v srečni vezi. Čisto ok mi je šlo.

Pri dobrih 40ih me je pa zadelo. Zaljubila sem se v krasnega moškega, prijazen, pogovarjala sva se vse mogoče. Ja, tudi seks je bil povsem drugačen kot sem imela prej izkušnje. Odličen. Ampak, kaj, ko on v meni pa ni videl nič posebnega in me je zapustil. Že več kot 4 leta pa ga še nisem prebolela.

Samo zdaj nisem več pomirjena. Prej, pred njim, sem bila pomirjena. Nisem si želela moškega, nobene veze, čisto ok mi je bilo biti samska. Nič nisem pogrešala. Zdaj pa sem spoznala, da znajo biti eni moški tudi super, mi je bilo noro lepo… ampak vem, da tega ne bom več doživela in nisem več pomirjena s sabo. Zdaj si spet želim, ampak hkrati vem, da ne bom nikoli uspela.

Ja, z njim je bilo lepo, ampak zdaj pa spet hrepenim po nečem, kar nikoli ne bom imela. Pa sem bila prej čisto ok.

HElooo vedno se najde kje oseba ki si najmanj mislis da jo najdes, sam upanje mora bittt vednooo. Ce ne isces nemres nic najt in zakaj pa bi bila sama ce ti je lahko v dvoje lepse. Vse se pa zgodi z razlogom da se najdesss skommm. Probaj srecoooo. Pa nikol nevesss.

Odgovor na objavo uporabnika
Anonimno 6882, 19.06.2023 ob 09:08

HElooo vedno se najde kje oseba ki si najmanj mislis da jo najdes, sam upanje mora bittt vednooo. Ce ne isces nemres nic najt in zakaj pa bi bila sama ce ti je lahko v dvoje lepse. Vse se pa zgodi z razlogom da se najdesss skommm. Probaj srecoooo. Pa nikol nevesss.

Vem, da si napisala tole z dobrim namenom. Torej hvala za dober namen.

Je pa dejstvo, da kar si napisala, so prazne floskule.

Tudi sam sem.po nekaj letih našel naključno svojo ljubezen.

Lepo sva se imela in še se imava…..

A žal jo bom moral pač zapustiti…..

Nimava sreče da bi bila skupaj ni nama usojeno…..

Ne moreva biti skupaj prvo zaradi najine službe drugo pa nasprotovanje drugih…..

Res je klavrno in bedno to življenje.

Žal mi je da sva se sploh spoznala.

 

Po treh resnih zvezah si sploh ne želim več moškega. Pa sem 50+ in če me kdaj doleti še kakšna ljubezen, me pač bo, če pa ne, pa tudi prav. Ampak moji standardi so sedaj mnogo višji kot pri 20, 30 ali 40-ih.

Sem se navadila sama kam it, preživim lahko sama, otrok je odrasel in na svojem … meni je pa fajn 🙂 Resno to govorim, ne lažem sama sebi 🙂

Odgovor na objavo uporabnika
slabe izkušnje, 19.06.2023 ob 13:49

Po treh resnih zvezah si sploh ne želim več moškega. Pa sem 50+ in če me kdaj doleti še kakšna ljubezen, me pač bo, če pa ne, pa tudi prav. Ampak moji standardi so sedaj mnogo višji kot pri 20, 30 ali 40-ih.

Sem se navadila sama kam it, preživim lahko sama, otrok je odrasel in na svojem … meni je pa fajn 🙂 Resno to govorim, ne lažem sama sebi 🙂

Ja ampak bi moralo bit ravno kontra… Znas povedat cemu oz na podlagi cesa mas visji kriterij?

Mi ni jasno. Vecji domet in vecjo vrednost v moskih oceh si mela npr pri 20…

Če je ljubezen močna, truda in želje pa ni iste na obeh straneh.

In ko je čas, da ta močna ljubezen oddide, te še kako pusti praznega.

Ker brez ljubezni, sreče in veselja, smo le lupina.

Ko si starejsi ves kaj si zelis in cesa ne sprejemas in ne prenasas kr neki samo, da bi bil z nekom. Sploh, ce znas in ti je lepo ziveti tudi sam. Zato imas tudi visje kriterije oz. standard

Odgovor na objavo uporabnika
Anonimno 2380, 19.06.2023 ob 23:08

Ko si starejsi ves kaj si zelis in cesa ne sprejemas in ne prenasas kr neki samo, da bi bil z nekom. Sploh, ce znas in ti je lepo ziveti tudi sam. Zato imas tudi visje kriterije oz. standard

Odgovor za Bozonom

Odgovor na objavo uporabnika
Anonimno 2380, 19.06.2023 ob 23:10

Odgovor za Bozonom

JA ok sam zakaj se potem spuscas takrat ko ne ves…

Naj se ti zdi floskula ali ne, ampak v življenju nikdar ne veš. Poznam dva para, ki sta se pozno našla. En par po 40, eden pa celo po 50. Oba para sta zelo srečna in prav tista dva, ki sta bila 50+ , sta bila kot dva najstnika, zatrapana do ušes in še vedno se jima vidi, kako se imata iskreno rada in se dopolnjujeta. Še vedno sta malce nora. 🙂 Tako da ravno nemogoče ni. Seveda ni isto, kot če si star 20, ko so še vse možnosti odprte, a morda te pa življenje še preseneti.

Luknjasta je ta vasa razlicica… manjkava… puna nedostataka… to vase boukse…

Mogoče pa spoznaš pravega. Nikoli ne reci Nikoli .Sicer je sedaj manj možnosti , največ je možnosti ko si mlad. Sedaj so v večini poparčkani. Ampak vedno je nek procent ljudi samski. Bolj je pomembno da si ti uravnotežena, da nisi taka da bi za vsako ceno bila z nekom. To je odbijajoče.

No, vi pa res pišete pozitivno za druge ljudi. V vsaki starostni dobi se ljudje najdejo in so srečni.  Ali ste sama tako nesrečna, da tako pišete in so to vaše izkušnje ali pa so to nekakšni stereotipi.

Pa kje take rastejo? Jaz pa same neresne kasiram

Kaj, če ti je bilo s tem tipom lepo samo za to, ker je on obvladal? Pa si umisli enega v tvojem rangu. Kupi mu knjigo Popolni ljubimec 8n ga vzgoji.

Glej, jaz sem skoraj 60, moj partner je 65 … skupaj sva dve leti. Pa ti povem, da ga ne dam za nič na svetu. Oba imava za sabo resno vezo, on celo dve, in nekaj avanturic. Pa sva se našla, imava se lepo, hodiva na izlete, na morje, preprosto imava se rada. Uživava v dolgih pogovorih, tudi ljubiva se. Lepo nama je in samo upam, da bo trajalo čim dlje. Ne obupaj 🙂

Vse pride ob pravem casu…brez skrbi

Sprosti se. Beri pozitivne knjige. Neguj se z lepimi besedami, mislimi, dejanji, prijatelji, prehrano, gibanjem. Bodi odprta za pogovor z vsakim, smej se, ko greš naokoli. Bom videla, da boš srečala fajn človeka. Verjemi mi. Držim močno pesti in ti želim nepozabno poletje.

Odgovor na objavo uporabnika
Simona76, 18.06.2024 ob 22:15

Kaj, če ti je bilo s tem tipom lepo samo za to, ker je on obvladal? Pa si umisli enega v tvojem rangu. Kupi mu knjigo Popolni ljubimec 8n ga vzgoji.

Velikrat omenjate to knjigo in sem vas mislim že parkrat prosil, če lahko povzamete njena ključna sporočila, vsako knjigo se da povzeti in verjetno bi bilo še komu zanimivo.

Ne rečem, da se ne da, ampak sem malo skeptičen, da se lahko iz knjige naučiš, kako biti “popolni ljubimec”, ampak vse je mogoče.

Avtorica, zakaj misliš oziroma si nevarno prepričana, da je nemogoče, da najdeš partnerja? Eno od osnovnih človekovih stanj je biti v zmoti. In prav to se ti dogaja. Vendar ti nisi v zmoti zato, ker bi prišla do tega spoznanja po empirično-analitični, objektivni poti sklepanja, temveč zato, ker si čustveno ranjena in vztrajaš v tem stanju žrtve že nekaj let, kar je zelo dolgo, zato si sčasoma vedno bolj prepričana v svojo zmoto. Kot da bi vztrajala v zmoti, da bi si dokazala svoj prav: če že štiri leta ne najdeš sorodne duše, pomeni po tebi to le naslednje  – da imaš namreč prav, ko si prepričana, da ne zmoreš najti primernega partnerja. In tako zapečatiš svojo samsko usodo.

Človekova usoda je odvisna od tega, v kaj je posameznik prepričan, da je njegova usoda. Poskusi tri dni vztrajati v prepričanju, da ti bo življenje v kratkem namenilo usodno zbliževanje z nasprotnim spolom.

Nihče te ni zaznamoval, da bi moški bežali od tebe. Sama si se prepričala, da ni vredno znova poskusiti z zvezo, ker te bo vsaka pripeljala do istega bridkega konca. V tem grmu tiči zajec: strah te je novih razočaranj.

Ali je svet tukaj za to, da nas osrečuje? Ali res tako dojemas ta odnos? Vsak je svoje sreče kovač, pa to ni niti pribljižno floskula.

Začni sprejemati zgolj in samo pozitivne in spodbudne avtosugestije in stopi iz svoje cone neudobnega ‘udobja’ – podaj se na novo pot raziskovanja življenja.  Spremeni se! In nikoli, zares nikoli ne obupaj. Ne izdaj Ljubezni.

New Report

Close