A je pri vas tudi tako in kako se zmenite?

Jaz imam rada aktivne dopuste. REcimo pohajanje po gorah, kolesarjenje, smučanje, plezanje ali pa še raje potovanja z ogledom številnih zanimivosti, torej z veliko hoje, fizičnih dejavnosti.
Nikakor mi pa ni do dopusta, da bi bila dva tedna nekje na morju zabubljena.
Saj ni problema, sem za kompromis in tudi pretrpim na morju, saj v končni fazi se da tudi tam biti za silo aktiven. Ampak moj mož pa ni za kompromise, on ne bi šel na potovanja, ne bi šel v gore, ne bi …
A imate kje tako, da greste ločeno na dopust? Saj ne v celoti, samo kak del dopusta pa ločeno?

A ni vseeno, kako imajo nekje, če tebi/vama to ustreza? Pač naredita tako, če drugače ne gre.

Pri mojih prijateljih, ko hodi več parov skupaj na dopuste, gredo eni na primer s kolesi, drugi z avtom in vozijo vso opremo. Tisti, ki hočejo iti v hrib, gredo v hrib, ostali se sončijo ob jezeru/morju.

Po mojem se da najti srednjo pot, pa tudi, če greš ti za par dni nekam sama na dopust po svojem okusu, ne bi smelo biti sporno.

in to si vedla preden sta se poročila?

ker to kar opisuješ je totalno drugačen lajfstajl in verjetno ni tako samo med dopusti, ampak kar dnevna rutina … on na izi ti pa akcija 🙂

no, midva z mojim sva pol pol … zato je super, ko gremo potovat res potujemo je akcija, vidimo ogromno in smo lahko tudi cel mesec na minimalnem bađetu in prepotujemo pol kontinenta z busom in peš … imamo pa še pavšal na otoku, kjer bolj lenarimo, ampak sabo imamo pa tudi kolesa in gojzerje … da se ne polenimo preveč 🙂

Ja, res je, tako je že od nekdaj, samo med se je polizal, stvari mi gredo pa vse bolj na jetra, ker imam občutek, da gre življenje mimo mene. Da sem kot samska doživela marsikaj, uživala na dopustih, zdaj pa tega ni več.
Zdaj gre bolj za reševanje veze, če bo še kaj volje.

Sem ravno hotela rečt isto.
Dopust si organiziraš tako, da ustreza tebi in partnerju, skupaj, ločeno, kakorkoli že. In ne tako kot drugi.
In ja, na take stvari je treba gledat že na začetku zveze…

Skupni dopust ustreza samo njemu, on hoče dopust morje in se ga ne da premaknit.
Meni pa je to moteče.

Jaz sploh ne vidim problema. Gresta skupaj na morje v en apartma, se pocartata, pozajtrkujeta on piči na plažo s križanko ti pa na kolo za pozno kosilo se dobita ali pač ne (če imaš daljšo turo), gresta zvečer na ribe, potem romantični sprehod ali ples in seks.

Gresta na smučanje ti bordaš, on v miru prebere knjigo pogleda film, se poduži na fejsbuku in formu,malo pregleda kake brošure za novi mobi ali avto. Prideš na vroč čaj, skupaj pripravita večerjo, te zmasira, se dasta dol in zjutraj,….

Gresta na Dunaj, pogledata skupaj muzej, pojesta tortic, potem on pregleda x, ti y, dobita se na enem mestu za večerjo, potem gresta skupaj v gledališč ali se cartat pred tv.

Včasih pa tud kakšen vikend ločen dopust – ti s frendi kolesariš ali plezaš, on doma vrtnari.

Nama laufa, rada se imava, zaupava si – saj nisva zlepljenca.

Hja, saj greva tako na morje. Samo meni je to totalno bedno. 2 tedna viset v istem apartmaju. Grozno dolgočasno. Takih dopustov imam vrh glave dosti. Uspem ga le v toliko prepričat, da ni vsako leto celo ista lokacija.

Kar pišeš o smučanje je pa še bolj bedno. On bo drago plačeval, da bo visel na netu? Res trapasto no. V to ga res ne silim.

Potovanje ni zame izlet na Dunaj. Potovanje je zame, da greš recimo v Peru, tri tedne laziš okrog in okrog. To je potovanje.

Jaz te razumem. Preživaljanje takih dopustov, ko en leži na plaži, drug je pa aktiven, je meni brezveze. Rešitve pa nimam, jaz sem ločila. Na dolgi rok namreč ne gre. Eden je vedno bolj nezadovoljen, predvsem zato, ker se drugi niti malo noče prilagodit.

Ja, jaz sem ga polomila, da sem že od začetka preveč popuščala. Po treh letih pa mi je res vsega dovolj. Zato razmišljam, da bi poskusila še preprosto sama it kam, če njemu ni. Potem pa bom videla kako bova naprej.
Ko se med poliže, začneš ugotavljati, da sem prej imela veliko doživetij kot samska, zdaj pa sama rutina.

Lej meni se pa dozdeva, čeprav sem se nasmejala, ko sem prebrala da sta skupaj tri leta, da se preprosto nista en drugemu nič prilagodila. Če imaš naporen urnik, se ti še kako prileže štirinajst dni poležavanja, pa ni nujno na soncu razen letos, ko je bilo še na soncu mrzlo. Počitnice so vsaj pri nas stvar dogovora in financ. Ko se mož potaplja se jaz ne, ko grem jaz ob sedmih plavat on ne gre vendar mi še na kraj pameti ne pride, da bi zaradi tega težila. No ajde težim če smo dogovorjeni da je večerja ali kosilo ob določeni uri on pa zamudi 10 minut. (potem pa preden se sleče in preden vse opere z sladko vodo – to je nujno (“#${04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}&/() – takrat sem besna. Ampak lej življenje gre dalje in ko grem jaz čez leto na kako kavo tudi on ne pizdi.

Skupno življenje je potrebno negovanja, strpnosti, odpovedovanja, prilagajanja…
Verjemi vem skupaj sva 25 let se mi zdi da je minilo tik tak, pa še vedno ga ljubim še bolj kot tisti dan.

joj to kar pišeš je res grozljivka in jaz te čist razumem, sem tudi bolj avanturističen tip … sej ne da bi se vedno moralo kaj dogajat, ampak takrat ko grem kam za nekaj časa, pa želim doživet kraj, ljudi, ipd.

jaz ti res predlagam da če on ni za, pojdi pa sama s kakšno prijateljico recimo na kakšno daljše potovanje … vsaj 14 dni, pa boš videla kako bo sprejel in kako se boš ti počutila.

jaz zase vem da mi to ne bi ustrezalo, ker želim takšne viške v življenju deliti z možem in otroki, ti boš pa videla.

če pa še nimata otrok pa … glej, že zdej te moti, kaj šele bo … z otroki moraš pa res bit aktiven, si predstavljaš njega v tej vlogi?

premisli 3x!!

Punčka punčka v vajini vezi ne vidim prihodnosti ker sta oba velika egoista. Ti vidiš samo sebe in kaj bi ti rada in kaj tebi odgovarja skratka bedno. Kaj bo šele ko bodo prišli otroci? Takrat ti bo zapečkar prav prišel. Vedi pa da obdobje študenta je minilo in da se moraš umirit in prilagodit ali pa ostani večno sama.

sej ona piše da se prilagaja, sam on se ne 🙂

kaj naj bi pa tole pomenilo?

mi kot družina potujemo od … vedno. Že prej sva sama, potem skupaj … pa to niso potovanja do splita ali riminija … to so drugi kontinenti, z ruzakom in dobro voljo.

nikoli nismo imeli neke rutine, jest, spat ipd. smo bili bolj kot cigančki in vsem nam je tako ustrezalo. zdej, ko je en otrok že krepko najstnik, pa se spet mal prilagajamo in iščemo drugačne kompromise … take da smo zadovoljni vsi.

Misliš, da je konec obodobja, ko se moram samo jaz prilagajat. Vidim, da enim dela branje resne težave in da ne dojamete, da se ves čas samo jaz prilagajam, ampak ok, tudi nepismene mone morajo živeti.

Prvi korak bo, da bom šla na potovanje sama, brez njega. Mogoče se bo naslednjič premislil in se bo začel malo tudi on prilagajat. Če ne bo šlo pa bo res konec veze.
Prišel je čas, da tudi jaz zaživim. Spet živim. V tej vezi sem samo izgubljala, uživala sem prej. Zdaj pa, če se ne bo prilagajal, bom pa res spet samska. Mogoče se še da kaj rešiti, upam.

kaj naj bi pa tole pomenilo?

mi kot družina potujemo od … vedno. Že prej sva sama, potem skupaj … pa to niso potovanja do splita ali riminija … to so drugi kontinenti, z ruzakom in dobro voljo.

nikoli nismo imeli neke rutine, jest, spat ipd. smo bili bolj kot cigančki in vsem nam je tako ustrezalo. zdej, ko je en otrok že krepko najstnik, pa se spet mal prilagajamo in iščemo drugačne kompromise … take da smo zadovoljni vsi.[/quote]

A to kaj pomeni, ja, da ne vidi preko svojega plotu in da je prepričana, da je njeno življenje super tudi meni. Samo ne ve, da je marsikomu njen način življenja dolgočasen.

kaj naj bi pa tole pomenilo?

mi kot družina potujemo od … vedno. Že prej sva sama, potem skupaj … pa to niso potovanja do splita ali riminija … to so drugi kontinenti, z ruzakom in dobro voljo.

nikoli nismo imeli neke rutine, jest, spat ipd. smo bili bolj kot cigančki in vsem nam je tako ustrezalo. zdej, ko je en otrok že krepko najstnik, pa se spet mal prilagajamo in iščemo drugačne kompromise … take da smo zadovoljni vsi.[/quote]

A to kaj pomeni, ja, da ne vidi preko svojega plotu in da je prepričana, da je njeno življenje super tudi meni. Samo ne ve, da je marsikomu njen način življenja dolgočasen.[/quote]

no sej je že avtorica sama ugotovila, da je tu cel kup polpismenih …

Kot popolna mona ti povem, da se kot odrasla ženska ne smeš več zabavat. Opusti svoje športanje, ne sanjaj o potovanjih. Tvoje športanje zamenjaj za likanje, kuhanje. Če ti kaj časa ostane pa bodi pred TV, ne pa misliti na šport. Potovanja? Pa to ni za popolno mono, popolna mona je tako pridna, da ves prosti čas nameni skrbi za partnerja, gospodinjstvo. Še med dopustom. Če pa vseeno ostane kak dan dopusta pa vsaka normlna mona leži na plaži, prebere knjigo pa za partnerja kaj dobrega skuha.

Seveda moraš vsaj poskusiti, ampak to je ena sama flikarija. Ker tudi če si bo on nekega dne nemara premislil, bo na takem potovanju tečen kot driska in bo kot majhen otrok cepetal, da mora jesti, hotel se bo vleči z ene kave na drugo, samo da mu ne bi bilo treba v kak muzej ali kaj podobnega, utrujen bo, ko bo najmanj treba, hotel bo spati do desetih, čeprav je milijon stvari za početi in videti ….

To so taki ljudje in iz njih ne moreš narediti pustolovcev.

narocita dojencka, pa se bo spremenilo obnasanje obeh

Aja, tudi ob napornem vsakdanu je meni dva dneva poležavanja vrh glave. Da bi dva tedna prebila na eni in isti plaži pod vročim soncem in se vsak dan pogovarjala z istimi ljudmi, kaj so jedli, kje so bili prejšnji večer, kje se najbolj splača kupit tisti liter mleka in podobne traparije?

Flikanje, se bojim, da imaš prav.

Topsy, nabolj neumen nasvet, kar jih lahko daš. Če partnerjema škripa na polno, greš dojenčka delat. Izredno pametno, ni kaj. Da še njemu zagreniš življenje.

Komentar je bil cinizem. Ker je na daleč videt, da je ali provokacija. Ker če se dva ne morete teh zadev zmenit zdaj, nista za skupaj.