Prijatelji, ker je pomlad, ki se je naselila brez našega
posebnega dovoljenja in privoljenja (ampak s hotenjem,
s tiho željo, z ihtavim pričakovanjem) tudi v naša srca
in zdaj tam rovari, da se nam kar v redu rola, so me
spomini ponesli malo nazaj, malo v včerajšnji dan, malo
v prihodnje dni in ob tem se spomnim lepih zapisanih
misli in razmišljanj o ljubezni. In tukaj vam ponujam nekaj
malega, pa razmislimo vsi skupaj, koliko je na tem resnice:
———————————————————————————————
Kadarkoli se prebudi ljubezen, če pri meni samo potrka, odprem vsa vrata, si nadenem najlepša oblačila, opustim najpomembnejše delo in pustim, da me njena moč, čar in lepota odnesejo v višine. In ko padem, ne jočem, ko si brišem krvave rane!
———————————————————————————————-
Leto, v katerem mine dan brez ljubezni, je za dan krajše.
———————————————————————————————-
Poljubiš še kdaj cvet ob stezi, kjer se sprehajaš? Pobožaš če kdaj list ob njem na tanki veji? Se kdaj zazreš v drobno bilko, preden jo pohodiš? Še! Potem še vedno ljubiš!!!
———————————————————————————————-
O, dragi, vse barve zbledijo, ko ti pogledam v oči!!! (No, ta je res samo zame!!!)
———————————————————————————————-
Premakne goro, kdor v sebi prebudi ljubezen. Kdor prebudi sovraštvo, bo nemočen obstal pred majhno vzpetino.
———————————————————————————————-

in še in še in še in še ……………. pa vas ne bom preveč utrujala, sem pa tako, eh, kako bi rekla, sem tako “v tem”, da …………..

Mariči

Jest bom pa rekla šeeeeeeeeeeeeeeeeeeee šeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee šeeeeeeeeeeeeeeee MARIJAAAAA…to je pa kar hrana da dušo..šeeeeee moja duša lačna je!!!

“Zvečer preden zaspiš, poglej v nebo.Med tisoči zvezd izberi najmanjšo in jo poimenuj po meni. Vendar samo eno, ker se vse druge imenujejo po tebi…”
Ah, ah kako smo romantični. Pomlad.

A seveda, seveda, draga Orhideja, smo romantični,
saj nam je dana ta možnost, da smo, in presneto bi
bili neodgovorni do sebe, da ne rečem celo zelo neumni,
če te možnosti ne bi izkoristili, mar ne? Je morda moč
videti kaj tako zelo lepega, kot je lep človek, ki je
romantičen in zaljubljen? Še tisto bitje, ki sebe nima
za “tako močno opevano lepoto” postane lepo v hipu,
ko postane romantično zaljubljeno! Človek, ki občuti vse te čarobne trenutke, vse te adrenalinske dražljaje, je lep človek. Tak človek odseva nekaj, kar se nas prime takoj, ko stopimo v njegov bližino! Zato je ta čas, čas romantike in čas zaljubljanja, novega ali ponovnega, lep in čudovit čas!
In ne bodimo pretogi do sebe, dovolimo si sebe osrečiti in na trenutke pozabiti na vse, le na sijaj lastne duše in bleska naših oči ne pozabimo! Naj duša in oči zasijejo v tistem ognju, v katerem izgori še tako vztrajno zanikanje sebe in lastnih občutij!

Mariči

joj..tisti občutek pravega adrenalina,pa ko te prijetno v trebuhu zaščegeta,pa v grlu se pojavi en cmok-knedl..pa ko imas kar naenkrat tako suha usta in ustnice………da te edino reši en moker nežen poljub mmmmmm…..,pa ko misliš,da te bo zdaj zdaj stisnilo srce…in ko tudi brez merjenja pulza z lahkoto ugotoviš,da je pritisk blizu 200 aha takrat..takrat GRE PA ZARES!!! EHHH Ljubezen*§*§*§*§*§*§*§*§

Ljubezen je snežni cvet, ki ga ne stopi nobeno sonce, in je cvet, ki ga ne ugnobi nobena grdobija, lahko se za nekaj časa ponikne vase, se skrije v samem sebi, kadar je prehudo zanj na svetu, nikoli pa ne odmre, pa čeprav je tako rahel in nežen……(ta ni moja misel,nekje sem jo prebrala)
paty

joj,resnično lepo aha takele stvari pa moja duša rada bere.Super!!!

Mariči, ce je res kar si napisala, jaz se vedno močno ljubim!!!!!

Hmmmm mene se pa izogibaš hmmm le zakaj?
Se sprašujem…se sprašujem…..hmmmmmmm ??????