nekaj vprašanj
V zadnjem času sem v uporabi opazila nekaj besed, ki se ne skladajo s tistim, kar so pred davnimi leti v šoli učili mene.
soglasodajavec, pogojedajavec – ali ni bilo včasih pravilno soglasodajalec in pogojedajalec?
eventualen – ali ni bilo včasih pravilno eventuelen?
Ali se pridevnik zaželen tvori iz glagola želeti ali iz samostalnika želja? V spominu imam, da smo včasih pisali zaželjen (morda se motim).
Lep dan.
Hvala za pojasnila.
Glede dajavcev in dajalcev je očitno tako, kot se je meni zdelo prav – dajalec, čeprav mi Word to podčrtuje in opažam, da tudi drugi vedno pogosteje pišejo soglasodajavec (očitno iz istih razlogov – napaka v slovarju programa Word).
Besedo zaželen, za katero ste mi pojasnili, da je odsvetovana oblika, pa skoraj vsak dan zasledimo na reklamah na televiziji … o tveganjih in drugih nezaželenih učinkih se posvetujte s svojim zdravnikom ali farmacevtom…
Zbodlo me je vaše pojasnilo k ZAŽELEN/ZAŽELJEN, ki se ni ujemalo z mojim jezikovnim občutkom. Po preverjanju v novem Slovenskem pravopisu, sem ugotovil, da je bil moj občutek pravilen in vaša razlaga napačna: pravopis kot odsvetovani označuje besedi (ZA)ŽELJEN in nikakor ne (ZA)ŽELEN, ki sta torej pravilni! Je pa res, da je uporaba simbola “odsvetovano” (puščica, ki ji sledi napotitev na pravilno obliko), dvoumna oz. je sam simbol po moje nekoliko zavajajoče poimenovan …
Stari pravopis pozna celo samo pridevnika (ZA)ŽELEN, ki sta sicer v osnovi edina pravilna, saj izhajata iz glagolov (ZA)ŽELETI in nikakor ne iz samostalnika ŽELJA!
Očitno je pogosta napačna raba nepravilna pridevnika ZAŽELJEN in predvsem ŽELJEN tako utrdila, da so ju morali v novem pravopisu zabeležiti tudi naši jezikobrižniki …
Ostali razlagi pa sta pravilni. Pri raznih -DAJALCIH bi opozoril na bolj uporabljane NAJEMODAJALCE. Res ne vem, od kod oblika -DAJAVEC, ki je sam sicer še nisem zasledil (morda po analogiji z VOLIVEC ipd.)!?
Nedoumljiva so pota jezika …
Ker sem nekoč, ko sem še v šolo hodila napisala v spisu zaželjen, sem bila deležna hude razlage moje učiteljice slovenščine, ki me je opozorila, da je to deležnik, ki pa vedno izhaja iz glagola in ne samostalnika. To pomeni iz gl. želeti in ne iz želje. Od takrat mi je to mnogokrat prišlo prav. Morda pride tudi vam