Nekaj za Marijo
Bi šla zdaj na Vršič?V tisto dolinico pod njim na trentarski strani,kjer so smreke še nizke in potok z ledeno mrzlo vodo žubori,pa jasa je polna mahu,kamor se lahko uležeš in pogled usmeriš v nebo,kjer vidiš misli svojega dragega.
In vonjaš duh gozda,alpskih rož,gob ter predvsem MIRU!
In najina draga sta pa tako proč!:-(
Eh, ti moju ljubi Sprevržko, ti si v teh trenutkih
pravi melem za mojo dušo… sprašuješ nekaj, na
kar odgovor itak že poznaš… da, šla bi v gozd,
po cvetočih smrekah dišeč, šla bi k potoku in vanj
pomočila bose noge, šla bi na mahovnato jaso pod
macesne, oja, usmerila bi pogled tja gori in poslala
svoje misli tja, kamor hitijo želje, kjer sem pustila
kanček sebe… bi, sp, bi….. kako ne bi… in želela bi
si le miru v duši, miru, ki bi mi dal malo spokoja in
ko bi se mi zazdelo, da se mi je zvezda nasmehnila,
da me veter posluša in odpeva nazaj mojo srčno
melodijo … ko bi se mi zdelo, da me je želja dvignila
od tal in ponesla moje utrujeno srce in telo v naročje
ljube osebe ….. bi, sprevržko moj dragi, bi, res bi …..
Hvala ti za te čudovite sanje !!!! Rada te imam !
In kako pekleto res je to, kar je bilo zapisano na vrhu portala:
“Štiri stvari se nikoli ne vrnejo nazaj: izgovorjena beseda, izstreljena puščica, zapravljeno življenje in zamujena priložnost…”
Včasih me prav želodec zaboli od vseh teh stvari, ki se jih, ko jih preberem, se vanje poglobim in razčlenim, močno zavedam …….
In vem, da tudi meni ne pride nič več nazaj …. vse, kar sem zamudila, otišlo mi je u nepovrat! In zdaj ? Naj jokam, naj čmim in obžalujem vse, kar nisem storila? Morda kakšno malenkost, za vse ostalo, bemtiš, pa se bom potrudila, da vsaj repčič v roki obdržim.
Veš , meni pa se zdi najhuje to , da takrat , ko zapravljaš priložnost , tega sploh ne veš.
Večinoma ugotoviš , kako je biti dober general , šele po bitki.
Saj se dobro sliši tisti rek “vsako minuto živi tako , kot da je tvoja zadnja” , vendar smo ljudje le potomci šibkega Adama in Eve , ki sta že v začetni fazi zapravila možnost za življenje v raju. Le kako bi lahko opravili mi bolje ?!
… in tako lovimo repke …
Marija ,
jaz pa ravno obratno razmišljam . Ničesar nisem zamudila,
danes mi je prav všeč “ta dan” ,le želim si,da ne bi nikdar minil
in prav dobro je,da se ni zgodilo vse,kar se dogaja sedaj,že
davno,ker potem bi bilo vse drugače in drugačen človek sam .
Ne,prav ničesar ne obžalujem,kar sem ali ne storila,le danes
bi si želela storiti čimveč in vse . Danes in vse dni,ki še pridejo .
Naj te preteklost ne obremenjuje.Ravno ta te je pripeljaldo sem,
kjer si in tulelele med nas ….
… kar nekaj nas je,ki pogrešamo tvoje jutranje poste … kje so ?
Leeeeeeeeep dan !
Mariči !!!
Saj si me, o kako zelo si me razvesil, Sp, nič ne
skrbi: sem le duša, ki išče to, kar ji kdo zna
ponuditi brez misli na vračilo…. in ti si t storil….
dal si mi lepih in čudovitih misli, dal si mi košček
sanj v mozaiku življenja. Res si me razveselil, naj
te nič ne skrbi. Hvala ti.
In – dobro jutro spet !
