Smo imeli 30. obletnico valete pa smo pač malce poklepetali.

Pa imamo tudi nekdanje odličnjakinje, nekatere odlične tudi v gimnaziji, ki so doštudirale. Danes pa fizičarijo. Ena dela v trgovini, druga je receptorka v hotelu, tretja dela v nekem turističnem info. uradu – TICu.

Podobno kot jaz, ki sem končala poklicno šolo. Vse imamo slabo službo, slabo plačo. Ampak jaz imam dosti več delovne dobe, tudi v penziji bom prej kot one. Se res splača študirat?

Kako vam je, ko študirane delate skupaj z nami z malo izobrazbe? Kako vam je, ko vam je šef en, ki ima samo SŠ? Se najdejo tudi kake, ki delajo prav v proizvodnji. Ja, pri naših letih.

Tudi taki morajo biti, da si lahko vi, manj izobraženi ego pumpate 😊

Jaz pa ne poznam nobene odličnjakinje, ki bi bila zaposlena kot fizični delavec.  Niti ene.  Ali enega.

Se pravi si se naslajala namesto da bi poklepetala s sosolkami, ce prav razumem? Ne mores vedeti, kaj je dal kdo v zivljenju cez in zakaj je trenutno tam, kjer je.
Tudi jaz sem bila odlicnjakinja, pa me je zivljenje 10 let dobro teplo, dokler se nisem sama pobrala iz dreka. Pa verjetno so takrat tudi pijavke, kot si ti, veselo privoscljivo opravljale okoli: ‘joj, kako je zabredla, pa ODLICNJAKINJA je bila’.
Klasicno slovenceljsko.

Ja, jaz sem bila odličnjakinja, vseh 8 let v OŠ, 4 leta v gimnaziji. Študirala, družboslovna smer. In ja, sem blizu 50 in fizičarim. AMpak, ker vem, da so ljudje zlobni in privoščljivi, ne hodim na obletnice.

Mi ni do tega, da bi gledala take zlobne ksihte. Nekoč sem jih pomagala učiti, ker jim ni šlo nič v glavo. Zdaj pa naj prenašam njihov zloben posmeh? Ne, mi na kraj pameti ne pride. Pa ja, jaz imam šanse, da kam naprej prilezem, kaj pa one?

Odličnjak v OŠ ne pomeni ravno veliko. Veliko njih ne konča gimnazije, študija. Tako, da ja, odličnjaki iz OŠ kar pogosto kje fizičarijo.

Res pa je, da tisti, ki so pa v gimnaziji odlični pa ponavadi uspešno doštudirajo in večina jih ima tudi ok službe. Tu pa res jaz spadam bolj med izjeme. Res pa je, da nisem v tako slabi službi ves čas. Je bilo že bolje.

V službi pa seveda ne vedo, da sem kdaj študirala. Mislijo, da smo pač nekje isti nivo izobrazbe, neka poklicna šola .

…https://m.youtube.com/shorts/IttDAXqq9QQ

Pač se navezuje…

ne učijo kako prinest denar, ne?

Jaz imam končan študij in delam v hotelu. Za turizem rabiš kar dosti izobrazbe in odnos do ljudi. Tudi za recepcijo moraš fajn delat, poznat 2 ali celo 3 jezike. Ni potrebe se cel čas izmišljevat in zgražat.

In tudi v trgovini mora nekdo delat, da ti prideš po robo.

Ja tudi jaz jih poznam kar precej takih. Pa saj ni tako blazno težko razumeti, zakaj se to dogaja. Študira in doštudira lahko danes ze vsak lolek, ki loči med črkami in številkami. Službo pa lahko pitem dobiš na dva načina, preko vez ali pa da se izkažeš izjemno nadarjen na svojem področju. Zgolj narejen študij pa ne pomeni, da si v tem ne vem kako dober. In tako dobiš maso povprečnežev, ki so sicer končali študij, a niso ravno taki geniji, za kakršne se imajo, ter nimajo sreče, da bi imeli kje veze in poznanstva. S svojim znanjem pa ne prepričajo. In kaj jim drugega preostane, kot sprejeti eno x službo? Nekaj časa po študiju lahko protestno sedijo doma pri starših v svoji otroški sobi in kvakajo, kako oni ne bodo delali za drobiž, ker imajo izobrazbo. A slej ko prej morajo začeti od nečesa živeti, sploh če hočejo it na svoje, si najti partnerja, ustvariti družino….

Moje mnenje glede študija? Seveda se splača, iz večih razlogov. Prvi je ta, da nikoli ne veš, kdaj se ti lahko nepričakovano ponudi priložnost za delo, za katero si šolan. Poleg tega si širiš obzorja, znanje, se naučiš malo iznajdljivosti, ker ni nujno, da imaš vsa materijal za študi na pladnju v učbenikih, kakor v srednji šoli. Je treba marsikdaj do knjižnice, iskati, listati, pa po spletu iskati gradivo oziroma dodatne informacije….. Dobivaš izkušnje, ki ti v življenju gotovo koristijo ne glede na to, kje na koncu pristaneš. Tako da ja, seveda študirat, če je le mogoče. Še najbolje je ubiti več muh na en mah in študirati ob rednem delu. Imaš denar, teče delovna doba, krati se dviguje stopnja izobrazbe, možnost napredka, dviga plače in možnosti iskanja boljše službe.

Odvisno od karakterja ljudi. Če kot visoko izobražena delam s primitivnimi ljudmi, je težko. Če so pa srčni in človečanski ljudje, pa ni pomembno.

Moja mama ima poklicno, celo življenje je delala fizično, pa mi že zaradi tega ni težko delat z njo podobnimi. Ampak ona je intelektualno daleč nad poklicno šolo, saj veliko bere, se izobražuje in uči jezike, potuje. Pač, ni nujno, da si brez uradne izobrazbe tudi dejansko neizobražen. Kot pravim, z mojo mamo lahko govorim o filozofiji, pa je zgolj trgovka.

Nekateri majo pa doktorate, pa ne znajo niti slovensko, niti nimajo občutka za ljudi.
Spet tretji so pa nizko izobraženi, pa tekmujejo, kdo bo imel boljši avto, da izpolnijo sebi komplekse… ker drugje jih pač ne morejo, ker niso sposobni za duhovno rast.
Človek je to, kar nosi v sebi in tako te tudi drugi spoštujejo in pomnijo. Dvignjena glava, pokončna drža in zmožnost gledanja naravnost v oči človeka …to so zadeve, ki jih ne zmore vsak. Bodisi izobražen na papirju ali pa neizobražen. Zmore jih pa ta, ki je človek – za kar je potrebno pa veliko življenjske zrelosti in izobrazbe- modrosti.

Skoraj nobeden, drugače pa se mnogo strinjam. Nikola Tesla in podobni geniji niso nikoli naredil šole, ampak so nekaj naredili v življenju in nam olajšajo vsakdan stvari.

Vse je samo odvisno od tega, kako se znajdeš v življenju.S faksom ali btez njega.

V Ljubljani nikolimur z normalno diplomo ni treba fizično garati. Mogoče tisti, ki ste delali plačljive kvazi faxe na daljavo, in ste že po naravi bolj butaste sorte.

Ena na recepciji, druga v turistični pisarni….od kdaj je to fizičarjenje?

Plus kaj ima šola veze s tem kako se kasneje v življenju znajdeš? Za dobro službo moraš biti ali ultra strokovnjak, ali pa socialno zelo spreten. Če ti ni ravno podarjena od očka. Veliko ljudi je super v učenju dejstev, v realnem svetu, ko ti nihče navodil ne daje se pa ne znajdejo. Dobre službe pač niso test na faksu, kjer veš kaj se moraš naučit.

Moja hči bi imela isto težavo, neiznajdljiva, če bi šla študirati neko smer ki je izrazito tržna, bi pogorela. Izbrala je pedagoško smer matematika. Najprej ker je odličen matematik, pa tudi odličen pedagog. Učitelje matematike iščejo šole z lučjo, ker jih ni, prav tako lahko inštruira , 15-20 EUR je šolska ura inštrukcij. Mislim da ji ne bo hudega

Evo to. Vsak je v nečem dober, pametni starši te tja usmerijo.

Poznam par žensk, ki so že bile vodje poslovalnic in ekip pa so si preračunale razliko v plači in porabi živcev in šle raje na manj stresna delovna mesta z malo nižjo plačo pa morda krajšimi delovniki in manj nujnimi klici popoldne. Receptorka pa delavka v TIC je slišati kar prijetno administrativno delo, nič podobno fizičnemu delu v kaki proizvodnji, skladišču ali delu sobarice v hotelu.

Če greš študirat na FDV, potem je to res zguba časa, saj si neuporabno in nezaposljivo govno. Če pa se odločiš za študij smeri, ki se v tujini potrebuje (slovensko greznico spuste, ker pri nas ni nobeno delo nič vredno) pa ima velik smisel – sploh, ker je v marsikateri državi visokošolstvo plačljivo. Samo potem je treba resno študirat in med faxom nabirat praktične delovne izkušnje, nato pa tujina ali delo čimprej/takoj za tujce, na mednarodnih projektih. Potem pa lahko v enem mescu zaslužiš toliko, kot nekdo v celem letu v trgovini.

Govna ste tisti ki ste zabiti od otroštva in pljuvate po nas ki smo diplomirani. Jaz se sploh ne pogovarjam in gledam vstran  z takimi ki so nešolani in zlobni kot vi tukaj. 😄 Aja pa ko dobim 1300neto in sem ob 13 v petek že doma in mam fraj vikend vem zakaj sem se šolala. Lp

Kaj za ena patetična plača je to? Jaz nisem diplomirala, pa imam dvojno tvojo plačo in ob petkih delam od doma tam nekje do dveh 🙂

jaz sem tudi bila odličnjakinja pa sem zaradi smrti staršev na koncu pristala kot fizikalna delavka. Meni je to tudi pokazatelj, da šola ni vse, več je sposobnost, iznajdljivost, praktičnost v življenju. Večina odličnjakov je piflarjev, ki se v življenju potem ne znajdejo, razen če jim tastari vse posteljejo

Avtorica, zakaj lažeš.

To je moja generacija in takrat ni študiral vsak. In vsi, ki smo študirali, smo dobili službe v svojem fohu. Nobeden ni fizikalc.

Tako da, ni ti ratalo…

Najbolj pomembno je, da imaš v življenju postavljenje neke cilje. Se strinjam, da piflanje in diploma samo po sebi ni garant za karkoli. Kot že omenjeno, eno je, ko ti učitelji in profesorji dajo napotke in usmeritve, povsem nekaj drugega pa je življenje, ko moraš krmariti sama. Zdaj, če pustimo ob strani tiste, ki prek staršev in poznanstev dobijo lepo postlano (takoj kakšno lušno službo), večina nas mora migati in riniti naprej kot vemo in znamo. Vztrajni in ambiciozni bojo nekam prilezli, marsikdo pa ne. Diploma gor ali dol, čeprav tudi tukaj ni pametno preveč posploševati. Nekdo, ki opravi medicino ali pravo, bo sigurno našel primerno zaposlitev. Morda ne bo ravno vrhunski kirurg ali ustavni sodnik, bo pa sigurno v zgornjih procentih povprečja.

ok, dobro, zdaj si upravičila svojo lenobo in neumnost v srednji šoli, si zadovoljna?

pismo no, 1300? A se hecaš..imam 2100, pa nisem zadovoljna, ciljam na Avstrijo, nismo daleč od meje.