Nekoč super odličnjakinja, danes luzerka
Neverjetno, kaj vse eni privlečete na plano, gledate samo s površja, v resnici pa so vzroki za to čisto drugje.
So bili že članki na to temo, se spomnim.
Tisti ki so bili odličnjaki v OŠ, so bili večinoma fokusirani na šolo in najverjetneje niso bili obremenjeni z drugimi izzivi, kot so kake neprimerne okoliščine za preživetje. Tisti ki so bili povprečni učenci, pa so se soočali z marsičem in so zgodaj pridobili veščine, kako se bodo znašli v življenju. Odličnjaki običajno živijo bolj v kokončku, ki jih varuje pred zunanjim svetom, zato so kasneje manj pripravljeni na realnost življenja.
Zato nima smisla druge zmerjati z luzerji.
Če ne poznaš zgodbe te osebe, bodi tiho, ne veš kaj so preživljali.
Ne vem, zakaj morate eni nenehno obsojati.
In kdo je po vašem mnenju luzer? Če nekdo npr. živi sam ali je zato luzer? Če vozi star avto, na trr pa ima več sto tisoč evrov ali je luzer? Če nekdo fizično dela in ga to izpolnjuje ali je luzer? Če se nekdo odloči in živi drugačno življenje ali je zato luzer? Morda se motim, ampak zdi se mi, da je največji luzer avtorica, ki se obremenjuje z drugimi življenji namesto, da bi živela svoje življenje.
se zgodi, 08.11.2023 ob 19:39
Tale znanka ni nikoli pila, kadila, se drogirala. Niti v šoli ne. Tako, da tako zagreznila pa ni. Je pa kar nekaj sošolcev to počelo v SŠ, ti pa so tudi v odrasli dobi nadaljevali s temi rečmi in zagreznili do kraja.
Tale sošolka je zagreznila na drugačen način: kljub lepim ocenam, ni našla ok službe. nima moža, nima otrok. Sameva.
Resno? Zato ker je sama, je pa luzerka?
Pogosto je samskost najboljša stvar, ki jo narediš.
Zakaj se tako obsoja tiste, ki so raje sami? Zato ker niso taki kot večina?
Ni vse v dobrih službah in velikih hišah (pozna polno takih, ki to imajo, pa so depresivni in neizpolnjeni)
Je moj predhodnik dobro napisal …
Lahko da ste avtorji fejk tem največji luzerji.
Ker nimate drugega dela v lajfu
Ja in kaj zdaj, kot da je najbolj pomemben denar? Mene bolj zanima kakšna je kot oseba, kakšna je do drugih in kakšna oseba je on?
Poleg tega vsi ne pristanemo na drogah, ki smo bili odlični, smo še vseeno uspešni, na drug način. Plača ni merilo,moja ni slaba, nisem pa bogata, to mi ni pomembno. Nekega vodilnega delovnega mesta z razlogom nočem.
Tu in tam ko kdo zaide v droge, to so reveži iz družin kjer niso imeli nobene čustvene opore. Mogoče naravno dano inteligenco in jaz jim ne privoščim tega padca, ni jim nikoli bilo lahko očitno. Medtem ko iz enih zapisov seva privoščljivost.
se zgodi, 08.11.2023 ob 19:07
Nekdanja sošolka: nekoč super odličnjakinja, tudi v gimnaziji odlična. Danes pri 45ih pa fizičari v službi. Kako pristanejo na dnu. Nekoč na vrhu, sedaj na dnu. Po drugi strani pa sošolec, ki je komaj lezel skozi gimnazijo, sedaj direktor hude firme, veliko zaposlenih…
Veš kaj F** O**. Kaj te briga za druge? Ji ti plačuješ položnice?
Tudi meni je neka kvazi psihoterapevtka, ki je postala nek kvazi “coach” v naši firmi, servirala to. Pa drugače nimam slabe pozicije. Tako, da dajte se brigati zase!
Kdo sploh je luzer?, 12.11.2023 ob 15:01
In kdo je po vašem mnenju luzer? Če nekdo npr. živi sam ali je zato luzer? Če vozi star avto, na trr pa ima več sto tisoč evrov ali je luzer? Če nekdo fizično dela in ga to izpolnjuje ali je luzer? Če se nekdo odloči in živi drugačno življenje ali je zato luzer? Morda se motim, ampak zdi se mi, da je največji luzer avtorica, ki se obremenjuje z drugimi življenji namesto, da bi živela svoje življenje.
Se strinjam z zapisom. Če nekdo ni direktor,vozi hude makine, ni uspešen? Včasih imam tudi sama vsega dovolj in bi raje skromno življenje. Vseskozi neki pritiski, dokazovanje
Tudi jaz poznam tak primer. V osnovni super odličnjak, izredno pameten poba vsi so ga po rokah nosili. Potem pa je prišla srednja šola in se je začelo. Droge, alkohol in ja, dan danes ni kaj dosti od njega čeprav je imel vse možnosti. Jaz pa sem bila vedno povprečna in danes delam v javni upravi in mi je super.
Ocene v osnovni in srednji šoli ne pomenijo veliko.
In kje je problem? Ima službo in morda več kot zadovoljno živi ali pa ljubosumno gleda druge, ki niso bili odličnjaki pa zdaj imajo kakor boljši položaj. Bistvo življenjskega uspeha je biti na svoji poti in ostati zvest svojim načelom in svojemu pogledu na svet. Kdor gleda druge in vleče zaključke o njih ali o sebi je zgrešil point življenja!
Ne vem pod kaj vi tretirate uspešnost. Meni je uspeh, za svoje otroke, da doštudirajo se zaposliji ali sami odprejo firmo, imajo toliko,da normalno živijo in najpomembnejše,da jim ostane prostega časa za živet. Kaj ti bo sedem stanovanj,jahta,miljoni in javno izpostavljanje,če ne počneš tistega,kar te veseli.
Tihe miške, odličnjakinje, take ki “nikoli ne delajo problemov” ponavadi izhajajo iz precej problematičnih družin (kjer po slovensko navzven vse štima) in precej hitro ugotovijo, da so dobre ocene edina potrditev, ki jo bodo dobile, da kot otrok preživijo in si na nek otroški način razložijo v otroški glavi, da SO vredne svojega obstoja, čeprav ima narcistična mama doma povsem drugačno mnenje. Ponavljajoča dejanja postanjejo osebnost in tako dobiš super odličnjakinje in kot vemo naloga šolskega sistema je narediti ubogljive in poslušne delavce in bivše odličnjakinje smo najboljše v tem, da predvidimo, kaj bodo nas vprašali in kaj bo na testu, tudi 30 let pozneje. Vedno tuhtaš, kaj kdo drug hoče od tebe, da “bo vse 100%”. Potem pa pride življenje in čeprav so nas 18+ let “pripravljali na življenje”, če res hočeš uspeti, niti približno nisi pripravljen, ker imaš poškodovane oči, skozi katere dojemaš življenje in karakter, ki je povsem servilen. Potem pa še pridejo 40ta, ko ti življenje gre samo še navzdol, če se aktivno ne ukvarjaš s svojimi potlačenimi travmami, pa tudi če se, ni nobenega zagotovila, da bo še sploh lahko kdaj kaj boljše.
Tako da, draga avtorica, upam, da se boljše počutiš zdaj, ko si javno okrcala bivšo odličnjakinjo. Ona se zagotovo ne.
A ste se kdaj vprašali, kaj je za vas smisel življenja? Odgovor na to pove tudi, kaj je tisto, kar razumete kot uspešno. Nekdo, ki si npr. nikoli ni želel imeti otrok, nekoga s 3 otroki nikoli ne bo videl kot uspešnega. In obratno: nekdo, ki mu je družina ena največjih vrednot, ne bo nikoli videl kot uspešnega nekoga, ki je samski. Ampak vse to so vaše presoje in vaša merila. Tako da sploh ni nujno, da je ta odličnjakinja iz OŠ nesrečna in ne vem kaj še – morda pa ji je cilj preposto življenje, ko dela 8 ur, preostalih 16 pa jih ima zase in za svoje želje? 🙂
Koklja57, 14.11.2024 ob 18:02
Tihe miške, odličnjakinje, take ki “nikoli ne delajo problemov” ponavadi izhajajo iz precej problematičnih družin (kjer po slovensko navzven vse štima) in precej hitro ugotovijo, da so dobre ocene edina potrditev, ki jo bodo dobile, da kot otrok preživijo in si na nek otroški način razložijo v otroški glavi, da SO vredne svojega obstoja, čeprav ima narcistična mama doma povsem drugačno mnenje. Ponavljajoča dejanja postanjejo osebnost in tako dobiš super odličnjakinje in kot vemo naloga šolskega sistema je narediti ubogljive in poslušne delavce in bivše odličnjakinje smo najboljše v tem, da predvidimo, kaj bodo nas vprašali in kaj bo na testu, tudi 30 let pozneje. Vedno tuhtaš, kaj kdo drug hoče od tebe, da “bo vse 100%”. Potem pa pride življenje in čeprav so nas 18+ let “pripravljali na življenje”, če res hočeš uspeti, niti približno nisi pripravljen, ker imaš poškodovane oči, skozi katere dojemaš življenje in karakter, ki je povsem servilen. Potem pa še pridejo 40ta, ko ti življenje gre samo še navzdol, če se aktivno ne ukvarjaš s svojimi potlačenimi travmami, pa tudi če se, ni nobenega zagotovila, da bo še sploh lahko kdaj kaj boljše.
Tako da, draga avtorica, upam, da se boljše počutiš zdaj, ko si javno okrcala bivšo odličnjakinjo. Ona se zagotovo ne.
Res je, otroci si svet odraslih razložijo po svoje in če vidijo, da oni ne poskrbijo za neko osnovno varnost in reševanje težav, čeprav bi iz svoje pozicije to z lahkoto storili, si mala bitja naložijo to nalogo, ali izberejo drugi izhod, ki je ulica, družba vrstnikov.
Zanimiva tema. Veliko predsodkov in tudi kar nekaj zanimivih misli. Nevroznanost pozna tri tipe “možganskih supermoči”. Večina ljudi ima razvito eno ali dve… redki vse tri!
1. “SUPERRAČUNALNIK” 🏎
– IQ čez streho
– Reši vsak problem v sekundi
– Vedno najde tehnično rešitev
– AMPAK: pogosto “se vrti v prazno”
Kot Ferrari s super duper močnim motorjem… brez GPS-a in z voznikom, ki ne razume prometnih znakov. Moč je tu, orientacija pa šepa!
2. “KNJIŽNICA IZKUŠENJ” 📚
– Ogromno znanja
– Zanesljivost v znanih situacijah
– Močne utečene rutine
– AMPAK: novo = stres
Kot dobro založena knjižnica… ki se težko prilagaja digitalni dobi. Vse knjige so tu, ali katalog zastarel u božju mater!
3. “ŽIVLJENJSKI NAVIGATOR” 🧭
– Vidi veliko sliko
– Razume človeški faktor
– Povezuje različne perspektive
– Uravnotežuje moč in modrost
Kot GPS, ki ne samo da najde pot, ampak upošteva promet, vreme in tvoje osebne preference.
KAKO TO IZGLEDA V PRAKSI? 🎯
💼 SUPERRAČUNALNIK v službi:
“Tehnično je moja rešitev popolna… zakaj je nihče ne razume?!”
(Ker življenje ni matematična enačba! 😉)
📖 KNJIŽNICA pri novi nalogi:
“Vedno smo delali tako… zakaj bi zdaj spreminjali?”
(Ker se svet spreminja! 🌍)
🎯 NAVIGATOR pri novem izzivu:
“Vsak problem ima več rešitev – najdimo pravo za ta trenutek in te ljudi.”
(In zato… običajno uspe! 🏆)
Kaj pravi znanost? 🔬
– Modrost uporablja najnovejše dele možganov
– Vse tri “supermoči” lahko razvijamo
– Najboljši rezultat = kombinacija vseh treh
Premislimo vsak zase: 🤔
– Kateri tip prevladuje pri meni?
– Kako bi lahko razvil druge?
– Kje me moj trenutni “operacijski sistem” omejuje?
Disklemer: Ni pomembna samo MOČ možganov. Pomembno je, KAKO jih uporabljamo! 💡
P.S.: Good news? Modrost lahko vsi razvijemo – ne glede na to, s katerim tipom začnemo! 🌱
excell155, 10.11.2023 ob 09:21
Če gledam svoje sošolce, so bili nekateri pod precejšnjim pritiskom staršev in njihov dober uspeh ni bil posledica njihovih odločitev ampak starševskega teženja. Kolikor se sedaj vidimo in če bi potegnil črto bi rekel, da so generalno najbolje prišli skozi tisti, ki so jih že v OŠ določene stvari zanimale.
Podpis pod tole. Tudi v moji generaciji se je zelo dobro izšlo za vse tiste, ki so imeli že v OŠ izrazito področje zanimanja, ki so že takrat vedeli, kaj bi radi v življenju. Pa govorimo o zelo različnih področjih.