(ne)ljubi

Z možem greva po 12 letih narazen (en otrok). Pred rojstvom dober odnos, pol zaradi njegovega občutka pomanjkanja pozornosti vse slabši. Izhaja iz družine mom mama, maltretirajoč oče, ni smel izkazovat svoja čustva. Mož že par let brez redne službe, zadnje leto dela prek napotnice cele dneve. Zelo živčen in posledično sika, ko nisem več zdržala sem se včasih zdrla nazaj. 100x sem ga vprašala ali sem jaz kej kriva, da sika, ne, ne stres zaradi službe. Bil pri psihologu parkrat in zdej mi je povedal, da ni sproščen v družini, da mu gre na živce moje dretje, da je dobival premalo pozornosti in da je konec. Bila sem paf in sem rekla, da moje napake oz. odnos do njega lahko spremenim zdej, ko vem in vem da ni bilo prav. Ok, bova še probala in res sva bila čisto krasna en teden, on men še sms, da me ljubi, da sem njegova žena draga, najboljša.. Pride stresna situacija on spet, da je konec (par ur pred tem me je še močno objel in rekel da si tega želi, zdi se mi da sem čutila ljubezen), da me ima še vedno zelo rad vendar bo tako najbolje za vse, ker je izčrpan do konca, da se mu ne da niti živet s solzami v očeh. Rečem ok, čez par ur on a čva še probat. En dan ok, nato spet stres, me totalno razočara in zdej jaz rečem, da če se lahko jaz spremenim bi se lahko tudi on potrudil če ne pa bolj da gre, da mu bom dala mir, ki siga želi. On sms, da sem mu s tem vse vzela in je zopet zapostavljen. Od takrat s solzami v očeh pravi, da me ne ljubi več in da je dokončno konec. Zdej je ratal že krut. Slučajno vidim solze vendar pravi, da je to njegov problem. Sprašujem zakaj joka, če me ne ljubi več?

Joka zaradi nemoči, da bi kaj spremenil.

Res ga ne razumem, če mogoče kdo to razume, ki ni čustveno vpleten oz. kakšen moški. Še par stvari omenim za lažje razumevanje. Prvi dan po zadnji in dokončni prekinitvi, me zjutraj pokliče in reče, da mogoče bi šla narazen le za nekaj časa, (zadnje čase je dosti pravil, da rabi mir, da ne zmore več vsega tega življenjskega stresa, tudi služba, on, da je zgubil tla pod nogami..), takoj drugi stavek pa, da če se bova ločila ali ga bom zajebavala? Nato išče tolažbo in reče pa sej bo, a ne? Nato sva se zmenila, da se odseli za nekaj časa (podnajem) pa bova videla. Vendar je rekel, da mi noče dajat upanja, ker sam ve kako lahko boli če pol ni nič. Ok, to sprejmem mirno. Nato v soboto, da je razmislil in da se ne bo odselil dokler ga ne izplačam, pričakujem v kakšnemu letu verjetno en denar in bi ga takrat lahko izplačala. On, ne, naj vzamem kredit, pa ga bom pokrila ko dobim denar. Zopet sprememba, tako kot pri ljubi/neljubi vsake par dni drugače. V petek mi je v pol ure, ko sva objeta ležala rekel, da me ne ljubi, da pa me ima še zelo rad, kar me je res prizadelo in mogoče mi je zato nato zato rekel, da sej me ljubi, saj če ne me ne bi božal, ko sva bila v objemu. Pred tem mi je rekel, da me ne ljubi zato, da bi ga sovražila in bi mi bilo lažje. Res ne razumem ničesar več. En večer prej s solzami, da mu bo težko me gledat z drugim tudi čez dolgo let, da me je imel zelo rad in da verjetno me še vedno ljubi. V petek zjutraj mi je še rekel “love you” in objem, v soboto objem in pa sej bo. V nedeljo, ko sem ga še 1x vprašala, da če se imava še rada a ne bi še poskusila sedaj ko vem za težave, pa čist krut in ne, da se je odločil, da nisva za skupi in da ve da ne bi bilo bolje in sedaj zopet da me ne ljubi. Kakšno uro pred tem je pa spet imel solzne oči in rekel da se bo ful vrgel v delo, da bo pozabil. Da je izklopil čustva do mene. Vprašam zakaj pol jokaš, dobil boš denar in imel boš mir? Pa pravi, da je to njegov problem. Sej sem sprijaznjena, da je konec, samo ženske bi pač rade razumele.

Nič ni bolj patetičnega kot zapuščena ženščina, ki po netu in pri prijateljicah sprašuje, kako naj razume moškega, ki je naredil eno staro, znucano viledo iz nje. Samo on je rekel, to pa to, na naslednji dan to in ono, pa objokane učke včeraj in danes.Pa revček je bil čisto odstavljen od joške, ko si rodila. A si bila prej njegova mati? Kje pa si v zvezi ti? Kaj pa si ti želiš, pričakuješ od zveze?
Je tebi tale revščina čisto dovolj?

Pa kdo hudika piše tele telenovele? Pa to je huj ko vsaka mehiška nadaljevanka….
Da se vam da…

1) če je slučajno kaj od tega res – kaj vraga te zanima, kaj se plete po njegovi zmešani
glavi in kaj vraga upoštevaš njegove besede, zahteve, karkoli? Kaj ko bi se lotila
malo težje naloge in ugotovila KAJ TI HOČEŠ in potem to realizirala?
Za začetek se domisli, kaj bi ti rada, mal se s sabo ukvarjej (verjemi, je NUJNO) in
ne z vsakim njegovim prdcem.
2) če ni res (ker se zlo podobne teme ponavljajo v dokaj rednih intervalih) a lahko
prosim za kakšno bolj romantično sceno? Ko se mora recimo on odkupiti in dela
čudeže za svojo drago? On se pa najprej dela, da ji ni, pol pa je ? A? A lahko?

Tudi jaz ne morem verjeti, ampak je res. Sej se še kar držim, ampak po 12 letih s človekom, ki ni bil slab, veliko je naredil zame in s katerim sva se močno ljubila, mi je hudo kar naenkrat v zadnjih dveh tednih to sprejet (sej sva imela probleme, ampak žal nisem vedela, da je tako hudo in da se tako počuti, saj mi ni povedal, verjetno bi morala opaziti, ampak skoz se je zgovarjal, da je služba kriva in ne jaz). Tudi on ni bil idealen, imela sva par napornih let (na živce sva si šla, pa še okoliški stres), samo zaradi ljubezni sem vztrajala.
Samo razumela bi rada, kako je mogoče, da mi še pred 3 tedni napiše “žena moja draga, najbolljša, love you” , pol pa neki cinca, pa je konc, pa ni, pa te imam zelo rad, tudi ljubim te verjetno, pa te ne ljubim… In sedaj me že izsiljuje, da moram vzet kredit.

Ok, ni res 🙂 oziroma biu blo res, če se ne bi tolk ponavljalo….
Ampak vseeno, nasvet , ki sem ga na skoraj identično temo dala pred….cca dvemi,
tremi tedni?
Torej – glej kaj dela, ne kaj govori. Besede so poceni, besede so megla, besede so
za zmedo, za kaos.
Si lepo skuhaš šalco vroče čokolade, sedeš na fotelj in razmisliš :
– kako se TI počutiš ob tem, kar počne
– kaj so konkretne posledice njegovega početja
– kaj bi ti rada , kaj si ti želiš.

Men ji jasno, kaj se je tok treba ukvarjati z njim. Res ne. Že pred mescom dni mi ni bilo
in še zdaj mi ni.

Rojena sta drug za drugega. Oba otročje čustvena in zakomplicirana. Kar oklepaj se ga. Si sploh ne predstavljaš, kakšen dolgčas in praznina bo, če res izgine iz tvojega življenja? Tega tudi z babjimi nadaljevankami in čokoladnimi piškoti ne boš mogla nadomestit.

Najbrž sta oba mičkeno psihiča in se zaradi tega odlično dopolnjujeta.

No, draga avtorica, zame ni tvoj mož niti prvi krak m-ja od moškega (ko smo pred časom nekaj debatirali na temo o pravih dedcih). Ne bi ga imela, pa če ima zlatega oskarja v gatah.

Dedci, ki ne znajo pravočasno povedat v čem je problem, so zame otroci z ljubavnim tepihom. Kar se mene tiče, traparije tipa “moški težko izražajo čustva” ne pijejo vode, ker taki “dedci” ne, da težko izražajo čustva, ampak se jim prej pol kur.ca ne da biti vsaj malo prisoten ko bi bilo treba in bog ne daj celo zaznat kakšen alarm. No, saj so tudi ene ženske povsem enake, res nestabilne za znoret. In potem se zgodijo te večne emocionalne drame, love-hate ciklanje, jok, stok, …

Če se sam ni sposoben odločit kaj bi sploh rad, se pač ti odloči namesto njega, a ne? Mislim, drajsat se gor in dol po tem njegovem vrtiljaku nima nobenega smisla. Naj si vzame čas, če hoče, saj se (vama) ni treba nič odločit v tem trenutku, če se ne želi(ta). Če bo želel nazaj, bo že našel pot. Če bo želel, pa je ne bo našel – kaj boš z njim? Mu jo ti tlakovala? Yeah right … Moški, ko se enkrat res odloči za žensko, se ne bo pustil kar tako odgnat. In če je kaj na tem svetu res brutalno privlačno, je to prav to – moški, ki se zna odločit. Zato se pa ženskam meša, ko najprej cincajo in ne vejo a bi se šle resno, al se ne bi šle resno, potem jih pa dedec pusti (torej se odloči!), potem pa čez noč ratajo čisto nore nanj. Jah …

Sicer pa že prav preziram situacije, ker eden od partnerjev vezo zaradi lastne nesposobnosti komuniciranja, pripelje tako daleč, da se vsega skupaj ne da več zakrpati. Neizogibno dejstvo je, da je za kurativo potrebnega še 3x več konkretnega dela na odnosu, kot bi ga bilo za preventivo. In če nekdo ni sposoben preventive, kje bo šele kurative?

Ne, ne, tole zadnje pa že ni tako. Če naredi kaj takega je en čisto naveden egoistični prasec, ki mu ni mar za njena čustva in njene hormonsko ter biološko pogojene izpade, za katere itak ni sama kriva, ampak narava, še sploh pa morebitno materinstvo. Pravi moški bo pač vse to razumel in stoično prenašal, malo potrpel in čakal, če mu seveda je kaj do ženske. Obratna situacija je pa seveda čisto nekaj drugega in podobno seveda velja tudi v tem njenem proimeru. :-)))

Živet s človekom, ki ne ve, kaj bi, je težko. Zelo težko.

A je tega res vreden?

Po tvojih opisih sodeč mi deluje kot čustveno podhranjena ženska s stalnim PMS….

Ne, ne, tole zadnje pa že ni tako. Če naredi kaj takega je en čisto naveden egoistični prasec, ki mu ni mar za njena čustva in njene hormonsko ter biološko pogojene izpade, za katere itak ni sama kriva, ampak narava, še sploh pa morebitno materinstvo. Pravi moški bo pač vse to razumel in stoično prenašal, malo potrpel in čakal, če mu seveda je kaj do ženske. Obratna situacija je pa seveda čisto nekaj drugega in podobno seveda velja tudi v tem njenem proimeru. :-)))[/quote]

Preslabo poznavanje žensk. Čisto dejstvo je to, da moški postane RESNIČNO zanimiv
šele takrat, ko ga me ne zanimamo več :-))))
Keč je pa v tem, da ni dovolj, da se DELAŠ , da te ne zanimam, res ter ne smem zanimat
:-)))
Kavelj22