kaj bi naredili, če bi se vam zgodila nenačrtovana nosečnost (ne mi zdaj o kontracepciji, ker smo to že dali skoz) in je pravzaprav edini problem starost. Kaj če se ti to zgodi pri starosti od 45 do 50 let. Ne predstavljam si imeti dojenčka pri 50 letih? Noro. Ampak, kaj če se zgodi?

Vem,da bo grdo slišat ampak jaz ga 10000{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} nebi obdržala.Zakaj?
Ker nebi mogla pri teh letih skakat za njim,verjetno tudi potrpljenja nebi bilo več,hudo bi mi bilo,ker bi otrok imel tako staro mamico in nazadnje zaradi zdravja.Nevem,če je glih fajn met pri taki starosti otroka.Predstavljaj si kako bo na kakšnem roditeljskem sestanku?Same mlade mamice,saj bi mislili,da sem babi in verjemi,otroci bi ga takoj imeli za “tarčo”.

Bi pač imela dojenčka. Bi me vsaj za 10 let pomladilo. Pa še z varstvom kdaj zvečer bi ne bilo problema, saj starejši otroci bi bili že odrasli.

Veliko dejavnikov je , ki bi vpilivalo na mojo odločitev,
– zdravje ( moje in partnerjevo),
– najin odnos
– prvi otrok?
– mnenje ginekologa
– moja pripravljenost, zmožnost ( psihična in fizična)

Težko ti karkoli rečem ali svetujem, verjetno bi ga obdržala.
Kaj pa je tisto, ki tebe zadržuje; starost kot taka ali se ne čutiš dovolj močno (zdravo,…), da bi ga imela

srečno

Ne bi. Ker pri teh letih, hočeš ali nočeš ne bom več sposobna dati vsega, kar si otrok zasluži.

Na mnenje okolice se pač ni ozirati… Ti veš, kakšne so tvoje možnosti in zmožnosti, kako je z zdravjem (ki itak ni pogojeno z leti!).In ti veš, kakšen je tvoj odnos do življenja kot takega.Težko je razmišljati “kaj bi, če bi” v takem primeru. Za življenja gre…
Bolje, da na roditeljski pride stara mami kot pa mlada babica (ker mami nima časa ali še kaj hujšega)- pa takih primerov ni malo.
Sicer pa, kdaj je danes človek star?

super, veselila bi se novega družinskega člana

splav!

Sem že malo čez petdeset in absolutno splav. Ponoči ne spim zaradi valung in da bi še dojenčka imela zraven, ne, hvala lepa. Pa po sklepih me že pošteno trga, tako, da ne vem, kako bi skakala za njim.

Ja Swarovski, pri svojih 30ih in dveh otrocih starih pod 6 pa res komaj čakam, da bom lahko varuška svojemu bratcu/sestrici, ker sta starša imela upsss pri 50ih …

Me zanima ja svarovski, lahko je zdele neki mutiti, ko bi bila sama res na tem, bi sigurno rekla ne hvala! Tako bi rekla itak vsaka normalna zenska, madona ta čas si ja že v meni in vsi ti problemi in potem še malo dete in stara bos 60 let, ko bo dete 10, mislm, meni se to zdi zelo nefer do otroka res, namesto da bi imela poskočna dobra, zrela starša, bo imel dedka in babico, ne hvala!!!

Pri teh letih bi se jaz odločila za abortus.

Bi naredila splav.

Jaz sem imela 4. otroka pri 42. letih. Sedaj, pri mojih 44 je mala stara dve leti. Mislim, da je to ena izmed pravih odločitev, ki sva jih z možem imela v življenju. Za našo družino seveda.

Predvsem bi skupaj s partnerjem in ostalimi otroki predebatirala, kaj pomeni še en dojenček za celotno družino. Družine se med seboj razlikujejo in kar je za eno nesprejmljivo, je za drugo tisto pravo. Če se ženska počuti kot babica, je verjetno napačno, če bi se odločila za otroka. Če pa se počuti še mladostna, polna elana in bi ji predstavljal otrok poseben izziv, ne vidim razloga, zakaj ga ne bi imela.

Tako da odgovor ne more biti enoznačen. Ene bodo za, druge proti. Pač glede na počutje in prioritete, ki so si jih zastavile v življenju.

Poznam gospo, rodila lani pri 47. letih. Četrtega otroka. Super ženska.

zanosila pri 34,rodila 35,zdaj ma mala 2 leti,pa se mi zdi,da sem že stara.

Po 45.letu o otroku niti ne bi razmišljala. Čeprav sem načeloma proti splavu, bi se odločila zanj. Mislim, da pri teh letih nimaš več energije in moči, da bi nudil otroku vse, kar bi mu rad. Pa tudi razlika v letih je takšna , da ga težko razumeš.

Pa verjetno bi v neroden položaj spravil svoje prejšnje, verjetno že odrasle otroke.

Ponoči ne spim zaradi valung in da bi še dojenčka imela zraven, ne, hvala lepa. quote]

Biti noseča oz. roditi, pa biti v meni istočasno se ravno ne dogaja.

Miriam, to je res, samo valunge se začnejo lahko že pri štiridesetih in trajajo, pri enih dalj, pri drugih manj, ene jih pa sploh nimajo. Mogoče sem res malo karikirala, ampak tako je. In ko se enkrat začnejo ti znaki, niso edini.

Ma kaj imate za razpravljat, ene se pri 45 počutijo še čisto fit, otroke zlahka popedenajo, gledajo na svojo postavo, pazijo na prehrano, so zdrave in polne energije in se pač počutijo pripravljene imeti dojenčka. Druge so pri istih letih tečne, zoprne, imajo že menopavzne težave, veliko problemov same s seboj in si ne predstavljajo imeti otroka pri teh letih. Zelo preprosto. Glede na to, kako se počutiš in kam spadaš sam, se boš odločil ali obdržati otroka ali ne.

Poznam kar nekaj žensk, ki so rodile po 40… Še nobena ni rekla, da ji je žal.
Jaz bi ga obdržala.
Poznam družino, kjer je najmlajši član maturiral, ko je najstarejši otrok šel v penzijo Probajte zračunat!

ne bi ga obdržala- niti misliti.

Odgovori, “z mislim”, da je ženska pri teh letih…….
Kako lahko nekdo odgovori tako, če pa ne ve kako je pri teh letih.
Mi je pa dalo misliti, da veliko mamkic prepušča svoje otroke babicam. Uboge babice, kako le zmorejo popedinat svoje vnuke pa še svoje hčerkice in sinove. verjetno so vse babice stare pod 40.

Zanimivo a ne? Takole od oka, vsaj 300 dni po okoli osem, devet ur na dan. Koliko staršev lahko reče, da je toliko s svojim otrokom? In to v obdobju, ko je najbolj naporno.

Sori, ampak zakaj bi izpustili vprašanje o kontracepciji? Če otrok ne želiš, pa veš, da še obstaja možnost, da zanosiš, se ustrezno zaščitiš. Če nisi ustrezno zaščiten, potem jaz štejem, da dopuščaš možnost za ponovno nosečnost.

Komur je splav oblika kontracepcije, pa naj se globoko zamisli sam nad seboj.