Pa eni se obnašate, kot da so drugi odgovorni za vaša življenja! Ga ni junaka, ki bi vstopil čez moja vrata, če meni ni! Sori, nimam časa. In to je to.

Nikakor ni res! Ti imas uničeno življenje, ker si to dovoliš, da ti nekdo drug krade čas! Te zadeve se z odločnostjo zelo enostavno rešijo!

Ne maram. ZDi se mi, da samo nekulturni ljudje hodijo nenapovedano na obisk.

Ne razumem. Ali hodi oborožena in ti pred vrati grozi, pa ji odpreš? Mogoče nasilno vstopi v hišo? Te vsakič posebej zveže, da si lahko v miru postreže s pivom in njena mularija lahko nori po tvoji hiši? Hm, gospa, kot jo imenuješ? Ne vem, če tvoj opis ustreza pojmu gospa. Nekaj mi močno ne štima v tvoji pripovedi.

Zivim pri fantu in prej sploh nisem bila navajena nenajavljanih obiskov tu pa zdaj vsak dan nekdo hodi in mi parajo zivce. Ce kdo pozvoni pustim da odpre kdo drug ce sem sama hodim po prstkih in sem tiho sploh pa zato ker ce sem sama oz sva sama s fantom sma vcasih tudi pac naga ali samo v gatah ali pa samo v razvleceni stari majci in se nama po ze tako natrpanemu urniku ne da ukvarjati se z vsakim ki ima 5min casa. Sploh pa mi para zivce ena ki pride veckrat na teden zmeram ravno po kosilu ko se imava navado malce spocit ona pa pride se vsede in pricakuje da bomo cuvali njena dva otroka vcasih tudi brez zadrzkov kaj poje ce smo pri kosilu ali pa se vsi sploh nismo prisli do kosila. Dvakrat je celo prsla notri v spalnico, enkrat mi bi celo skoraj vdrla v kopalnico ce se nebi iz navade vanjo zaklenila ker sem bila sama doma pa nisem vedela da so pustili odklenjena vhodna vrata. Smo jo potem fino nadrli pa je ni veliko izucilo se zmeram prihaja.

Pri nas je tako, da se je treba najavit, če prideš na obisk. Če kdo zvoni, zvoni zastojn, saj je zvonec namenoma izključen – ravno zaradi prišlekov, ki se ne najavijo in budal ki hodijo po hišah in zvonijo.

Ko smo doma imamo radi svoj mir ne pa “polno bajto”. Otroka imata obiske, če naju ni oziroma po vnaprejšnjem dogovoru, vzrok enak: rad imam svoj mir.

Mene pa prav zanima, kakšen je folk, ki se kar nariše na vratih. Kaj reče? Kako odreagira, ko mu rečete, da nimate časa? Ali pa če ga spustite notri, kaj pravi, po kaj je prišel oziroma o čem začne govorit? Že zelo dolgo nisem naletela na tak primer. V teh časih, ko nas je večina okupiranih s službo in drugimi obveznostmi in se srečujemo s pomanjkanjem časa zase in za najbližje, moraš biti res psiho, da tega ne dojameš.

Ko pridemo k mojim staršem se vsakič, ko smo pri njih na terasi pojavi ena soseda-sorodnica, ki prodaja neke izdelke za “zdravo” življenje.
Ta gospa k mojim nikdar ne pride, ko so oni sami, ali ko je mamica sama in pije kavico na terasi. Mogoče bi ji takrat družba prav prišla.
Vedno pride, ko vidi, da moji starši nekoga gostijo na terasi. Takrat z izgovorom: o živjo veš kaj sem te prišla vprašat, po flance za solato grem a rabiš kakšne? Ko moja mami vljudno reče ne, se ona že z vso ritjo prisloni na teraso in začne: ooooooo vas pa že dolgo nisem videla, kako ste kaj?… In to serje tako dolgo da ji mami reče – daj usedi se a boš kavo. In seveda je odgovor jo pa bom da bo z drušno.
No pet minut potem pa začne svoje izdelke prodajat.
Tako je delala tudi vedno kadar smo z družino prišli na obisk. Oooooooooo Aleš se mi je zdelo da tebe slišim na terasi… Kdaj ste prišli? Kako je v Avstriji? A so ceste vredu… REDNO.
Dokler nisem pri eni drugi sosedi slišal, da je rekla da naj kupijo njeno alojavero kremo, ker je še ALEŠ rekel, da je njena najboljša in da priporoča.
Nikdar ji nisem tega reku, spomnim se pa da mi je najedala s kremo in sem reku poznam imamo doma. Aloja vera je vedno pri nas v hladilniku če so opekline.
Evo.
Potem je pa enkrat sodu izbilo dno, spet je priletela na teraso ko smo prišli, še dobro se spočili nismo in sem reku kaj je nujnega je rekla nič sem te prišla pogledat, sem reku bi prosu da se drugič najaviš. Nimam zdaj časa, prišel sem k staršem in bom ta večer izkoristil.
K meni ne pride več ko sem doma.
Pride pa vsakič samo da starša prižgeta ob poletnih večerih luč na terasi in ko zasliši da so ljudje gor. Vsakič.

Mene motijo. Stara sem okrog 30,vsi vrstniki imajo skoz pri telefonu tako,da se lahko najavijo in tudi se. Nenapovedanih obiskov se razveselim le ,če je to kak starejši sorodnik za katerega vem,da ne uporablja telefona ali,če je to kak sorodnik,ki ga ne vidim pogosto in se podoč ustavi.

Z neciviliziranim folkom nam rada opravkov. V 21. stoletju res ni težko narediti par klikov, da povprašaš, če ima kdo čas in voljo, da prideš na obisk. V tem tempu ima vsak pravico, da izkoristi svoj čas za stvari, ki so njemu pomembne, pa naj bo to počitek, seks, namakanje v banji, čiščenje, urejanje znamk magari. Zakaj bi moral vse spustiti iz rok, ker se nekomu zahoče (običajno brezveznega) čvekanja? Delam na primer po 10 ur, cel teden, ob koncu dneva si sesuta privoščim kopel za sprostitev – in naj bi odprla nekomu, ki bi mi prišel kar tako malo kvakvakljat, ker nima kaj pametnega početi? Močno dvomim, da na nenapovedane obiske uletavajo ljudje, ki resno delajo, se ukvarjajo z otroki, negujejo bolne starše, imajo druge obveznosti in skrbi. Lene zdolgočasene riti mi res ne bodo kradle časa, ki ga raje posvetim koristnejšim stvarem. Le zakaj bi vse spustila iz rok zaradi nekoga, ki me
ne ceni niti toliko, da bi prej poklical? Gre za egoiste, ki smatrajo, da so tako pomembni, da so njihove potrebe po čoftanju nad vsemi.
Še odrasel otrok pokliče, če smo doma, pa tamladih ne smatram kot obisk, ampak so jim vrata vedno odprta.

Sem dala hitro vsem vedeti, da ne maram ne napovedanih obiskov. Z mojim delava vsak dan po več kot 10 ur, potem pa imava 1,5ha veliko parcelo, ki sva jo kupila nekaj let nazaj, vse skupaj dotrajano, pa to urejava med vikendi. Če se kdo ni najavil, sem pač malo manj prijazno z njimi klepetala, bolj odstotno. Nimam časa vsak vikend z nekom brez veze pol dneva posedat. Se je nehalo… Ampak zdaj pa imam bolj take v zadnjih mesecih (pred karanteno) “a sta danes doma? Bi na kavico prišli..” ja, pa nimam ne časa, ne volje celo nedeljo čakati kdaj se bo kdo prikazal! Imam svoje hobije, delo ali kaj koli. Povej uro ko prideš, da ne bom celi popoldan vrgla v prazno ko sem tebe čakala. To, da poveš okvirno uro je minimalno spoštovanje, ki jih moraš imet do drugih… Ne razumem kako lahko folk misli, da nimaš boljšega počet kot pa čakat na nekoga, ki bo prišel kadar se mu v zljubi… Bonton pa to….

Ne ne in ne.
Obiski samo ožja družina in najboljši prijatelji..
K sreči vsi radi gremo na nevtralno področje in se dobimo na kavi, izletih.
Posedati v hiši in izgubljati čas,
tega pri nas ni.
Kadar so bili otroci majhni je bilo dogovorjeno pustimo otroke in gremo. Ne, da visimo na obiskih. Zelo sem vesela, da imamo same takšne okoli sebe.
Je bilo pa težko na začetku ja, ko smo si ustvarili dom.
Veliko vsiljivcev, ki bi prihajali na obisk, da pasejo zijala.
S takimi samo na grdo, če ne, ne razumejo. Nikoli.

Prov isto, ko sem bila se najstnica, je ena mlajsa soseda hodila k nam, da bi se z mlajso sestro igrala, mi je sla tako na zivce, sestri pa se bolj. Ampak je bila prevec prijazna, da bi ji kar povedala, da se noce z njo igrat… Najhujse je pa bilo, da je isto kar uletavala notr v hiso. Enkrat sem v gatah kuhala in zraven plesala in pela. Sem bila sama doma, se pred domacimi nebi tega zelela pocet, ne pa da mi tako v moj zasebni prostor uleti ena smrkla nevzgojena… Lahko bi cisto naga prisla glih iz kopalnice halooo… Sm bla cist v soku in zmrznila, se nadret je nisem mogla, tako me je presenetila. Te sosedi so se hvala bogu odselili…

Kake travme dozivljate nekateri?! Samo zato ker vi sami ne znate povedati odlocno, da nimate casa, se hudujete na druge. Je ta pasivna agresija del vasih vsakdanov? Namesto da vztrajate pri necem, so drugi grdi, nekulturni… vi pa ste kaj, postene perlice? Ne, hinavske ku.z.le ste!

Sovražim nenapovedane obiske. Prvič zato, ker sem doma oblečena vedno v ohlapna, raztegnjena, domača, zbledena oblačila, brez modrca. Doma sem vedno in najraje v takih res komotnih, zdaj poleti mini kratke hlačke – z golimi nogami ne hodim pred goste niti ven. Še ko mi poštar pozvoni za podpisat, se hitim moram na hitro preobleči. Kaj šele, da mi kdo na obisk tako uleti. Ko kaj delam, sem včasih orng prešvicana, recimo po sesanju, čiščenju stanovanja…in da pride nekdo, ko dobesedno vse s tebe lije in smrdiš po švicu, ni ravno… Potem, če kaj kuhaš, se celo stanovanje vonja po tem kljub odprtemu oknu v kuhinji. Čez dan kdaj zaspimo… nimam vedno niti pri roki kaj za postreči. Sem imela par znank, ki sem jim 1000x omenila, da imam rada če se najavijo, pa mi samo pozvonijo na vhodu. Parkrat se je res zgodilo, da se morala nekam iti (enkrat zdravnik) in sem jih morala odsloviti izpred vrat, res zelo neprijetno izpade… Mogoče nasprotna stran misli, da si si izmislil ali kaj, neprijetno tudi zame, a tako je bilo. Kasneje sem jim prenehala hodit na obisk, in sčasoma tudi one k meni… ker mi gre res na živce, da ne pokliče. “Sem bila v bližini in pozvonila…” Ma hebi se, imaš telefon, pokliči pol ure prej. Včasih je par ur zaprto, moraš tudi preluftati stanovanje. Včasih se ne počutiš dobro, je že kdo drug najavljen k tebi ali imaš familijo in vsi skupaj ne pašejo toliko. Skratka res mi gre to na živce in je skrajno nevljudno, niti nikoli k drugim ne hodim nenajavljena. Lahko 2 seksata, lahko ju kako drugače zmotim…skratka v dobi telefonov in paketov z neomejenimi klici, je res skrajno nekulturno samo pozvoniti pred vrati.
[/quote]
O bog si ti umazana.
Kaj vse se teb dogaja ob ciscenju kuhanju. Ob tem da si samo doma.
Groza res.
Boljs ti je, da ti gres kam na obisk ker tole kar si opisala kako to pri teb zgleda. Grem raj v rudnik kopat kot v tvoji kuhni kavo spit

Ne maram nenapovedanih niti napovedanih obiskov. Preprosto sovražim obiske! Najraje grem s prijatelji ven in se tam poklepetamo, kakšne dve tri ure pa je dovolj. Dom je zaseben in sem rada sama s družino. Se je že zgodilo, ko so bili obiski jaz pa sem takrat še spala in sem direkt šla v kopalnico pol cela šokirana zagledam ljudi ki so prišli na obisk. Zelo, zelo neprijetno. Kar bi prepovedala obiske.

A vhodna vrata se niso dala zaklenit?

v svoji mladosti, se spomnim,da tle po vaseh se nišče ni najavljal, pa se tut jaz nisem, če sem kam šel. Ljudi so prišli ven, če so bili doma, magari mal umazani, skuštrani, od mize, sicer nisem velik hodil ,le prijateljema, ostalim pa sem tak bolj kot ne res le enkrat v življenju prišel, ker smo pač postali sodelavci. Moja navada je pač bila, če sem postal sodelavec, sem jim večina šel vsaj enkrat na dom, če sem mimo peljal, se oglasil. In če pride človek prvič in zadnjič do vas, verjetno niste jezni. Je to veliko lepo presenečenje. To da vemo, od kje kdo je. Se pa je zgodilo, pri dveh hišah, da me je ženska precej starejša sodelavka od mene , samo debelo gledala kaj pa jaz tu in zakaj sem se oglasil, piti mi ni dala niti vode. Pa sem porekel enih 5 stavkov z njo in šel naprej. V službi čvekala z mano kot klopotec, doma, pa kot da ji muca snedla jezik. Se pa je le enkrat zgodilo v življenju, da mi je tut ena starejša sodelavka rekla, naj grem kar domu. PA ni bilo zamere. Res sem letel mimo(po sistemu prvič in zadnjič), pol sem pa se vstavil 3 hiše naprej, tam pa me drug sodelavec veselo sprejel. No ta ženska , ki me poslala domu, je morda se bala, da bi njen starejši mož bil ljubosumen sem slutil. No z to pa še dandanes delam na istem mestu v firmi brez najmanjše zamere in sporov. Prišla so zrela leta sred dvajsetih in enostavno sem se naučil takrat napovedovati svoj obisk, ker sem uvidel,da je tako i meni i drugim boljše. Zdaj brez napovedi sploh nikam ne grem. Čeravno zelo malo hodim po obiskih(skorajda nič).

To je pa tudi res

Meni pa ni jasno, zakaj bi morala gloncati in imeti vse tipitopi. Ne živimo v svinjaku, umazane gate se nam ne valjajo naokoli, ščurki nam tudi ne lezejo. Kot sem prebrala enkrat tu gor, pridejo obiski, ne pa sanitarna inšpekcija. Tudi kakšna kronana glava ne pride. Zakaj torej posebno gloncanje?

Jaz sem pa vesel napovedanih in nenapovedanih obiskov. Žena je umrla otroci  živijo drugje tako da sem vesel obiskov. Ne moti me če so do 2 zjutraj. Nekateri smo pač gostoljubni.

ki ne mara nenapovedanih obiskov. Sama grem nenapovedano samo k svojim staršem (bivši dom).

Da bi pa v mojo hišo hodil kdo kar tako “sem šel mimo”… Ne hvala. Nismo več dve desetletji nazaj.

Imam 2 majhna otroka,  službo,  še dodaten biznis/hobi, rada berem, želim mir in čas za družino in partnerja. Pa da bi mi folk kar hodil pred hof? Odpelje se mi.

Sem poznala familijo, res da že pred časom, ki je imela navado, da do pozvonil in se skrili. Ko si odprl vrata, pa so planili in se smejali ter mislili, kako so prijetno presenetili gostitelje. Za kozlat.

Je zmanjkalo idej za nove teme.