Znanka, s katero občasno spijeva kavo, je po srcu dobra oseba. Težava je, ker je nergač in neskončen iskalec pozornosti in potrditve.

Nima partnerja in otrok in njeno življenje predstavlja služba.

Govori o njej in o tem, kako zelo je nepogrešljiva za delovno sredino, kako ona najbolje obvlada delo, kako ona sama drži pokonci ves oddelek itd.

Hkrati je menda najboljša in nezamenljiva, pa tudi zelo jezna in bojda popolnoma izčrpana.

Marsikaj razumem, tudi to, da je žebska predvsem osamljena in zato boleče išče pozornost, vendar sem iskreno naveličana njenih vedno istih zgodb twr poskušam preusmerjati pogovor na umetnost, glasbo, filme, ki jo zanimajo.

Včasih mi uspe, včasih ne. Kako pa drugi shajati z velikimi egoti?