Neozdravljiva bolezen
Imam neozdravljivo bolezen, kako naj živim naprej. Počutim se dokaj dobro, vendar izvidi ne kažejo tako. Bolečine so stalnica, vendar jih prenašam dobro. Imam podporo doma, a ko sem sama se jočem. Nihče ne ve, kakšno bitko bijem sama s sabo. Ne vem, koliko časa bom še vzdržala. Ne rabim pomilovanja, samo lažje mi je, da sem se izpovedala. Otroci so preskrbljeni, s težko muko sem prišla do stanovanja. Moje je, odplačan. Nič več mi ne pomeni to, imam partnerja, ki je ljubeč, dober vse naredi za mene. Sem krivična, ker ga obremenjujem? Slabo vest imam, ker vem, da si zasluži kaj boljšega kot sem jaz.
Tjura, 24.04.2025 ob 14:33
Imam neozdravljivo bolezen, kako naj živim naprej. Počutim se dokaj dobro, vendar izvidi ne kažejo tako. Bolečine so stalnica, vendar jih prenašam dobro. Imam podporo doma, a ko sem sama se jočem. Nihče ne ve, kakšno bitko bijem sama s sabo. Ne vem, koliko časa bom še vzdržala. Ne rabim pomilovanja, samo lažje mi je, da sem se izpovedala. Otroci so preskrbljeni, s težko muko sem prišla do stanovanja. Moje je, odplačan. Nič več mi ne pomeni to, imam partnerja, ki je ljubeč, dober vse naredi za mene. Sem krivična, ker ga obremenjujem? Slabo vest imam, ker vem, da si zasluži kaj boljšega kot sem jaz.
Poskusi vsaj izkazovati hvaležnost. Ko ne bo nikogar pa pokliči razne linije za pomoč ljudem v stiski. Daj ven iz sebe neznani osebi, morda pa ti da kakšno idejo, kako se zmotiti da ne misliš samo na bolezen
Anonimno 6564, 24.04.2025 ob 14:39
Poskusi vsaj izkazovati hvaležnost. Ko ne bo nikogar pa pokliči razne linije za pomoč ljudem v stiski. Daj ven iz sebe neznani osebi, morda pa ti da kakšno idejo, kako se zmotiti da ne misliš samo na bolezen
Imam partnerja, ki mi stoji ob strani, me pa žalosti, ker vem da trpi. Ne pokaže tega, vem da mu je hudo. Sem mobilna delam vse, a izvidi so drugačni. Hvala ti, 
Sočustvujem s teboj.
A s tem boš morala živeti. Vsak od nas živi “s čim”… z boleznijo, ali s kakšno drugo nadlogo, ki je ni moč odpraviti. In kot pravi komentar zgoraj “s hvaležnostjo” premaguj.
Imaš preskrbljene otroke, imaš lastno stanovanje imaš ljubečega partnerja. Nimaš bolečin, le diagnozo. Ogroooomno razlogov imaš za hvaležnost. Vsak dan znova se zahvali za vse dobro kar v življenju imaš. Pozabi tisto, česar nimaš. Živi vsak dan znova in vsak dan znova pogumno zakorakaj v nov dan v svojem domu s svojimi dragimi.
Srečno.
Ajonha, 24.04.2025 ob 14:52
Sočustvujem s teboj.
A s tem boš morala živeti. Vsak od nas živi “s čim”… z boleznijo, ali s kakšno drugo nadlogo, ki je ni moč odpraviti. In kot pravi komentar zgoraj “s hvaležnostjo” premaguj.
Imaš preskrbljene otroke, imaš lastno stanovanje imaš ljubečega partnerja. Nimaš bolečin, le diagnozo. Ogroooomno razlogov imaš za hvaležnost. Vsak dan znova se zahvali za vse dobro kar v življenju imaš. Pozabi tisto, česar nimaš. Živi vsak dan znova in vsak dan znova pogumno zakorakaj v nov dan v svojem domu s svojimi dragimi.
Srečno.
Res je. Hvala za tako toplo sporočilo. Vsega se zavedam. Včasih je težko, zelo težko. Imam vse. Ne živim v razkosju, tega niti ne maram. Imam za preživetje, nekaj prihrankov. Boli me najbolj to, da trpijo se drugi poleg mene.
676767, 24.04.2025 ob 15:03
Res je. Hvala za tako toplo sporočilo. Vsega se zavedam. Včasih je težko, zelo težko. Imam vse. Ne živim v razkosju, tega niti ne maram. Imam za preživetje, nekaj prihrankov. Boli me najbolj to, da trpijo se drugi poleg mene.
Morda pa ne trpijo tvoji tako kot ti misliš. Če si videti OK, če dokaj normalno funkcioniraš, bodo tudi oni. Če boš sama pozitivna, bodo tako to sprejeli tudi tvoji bližnji. Seveda je velik šok ob hudi diagnozi… a ko prvi šok mine, boš lahko dokaj normalno živela ti in tvoji dragi naprej. Nihče od nas nima garancije kaj bo z nami jutri, zato sprejemajmo današnji dan in vse v njem z veseljem in hvaležnostjo. Dovolj je dnevu njegova lastna teža.
Obdaj se torej danes z dobro voljo, uživaj vse lepo kar imaš, okrepi zdravje z naravnimi pomagali, prehranskimi dopolnili, pojdi v naravo ali vsaj na sonce, da ti ta energijo (no ja z velikim klobukom, da te ne opeče), obdaj se s starimi prijatelji, sprejmi kakšnega novega, če pride… in ŽIVI.
Ajonha, 24.04.2025 ob 16:01
Morda pa ne trpijo tvoji tako kot ti misliš. Če si videti OK, če dokaj normalno funkcioniraš, bodo tudi oni. Če boš sama pozitivna, bodo tako to sprejeli tudi tvoji bližnji. Seveda je velik šok ob hudi diagnozi… a ko prvi šok mine, boš lahko dokaj normalno živela ti in tvoji dragi naprej. Nihče od nas nima garancije kaj bo z nami jutri, zato sprejemajmo današnji dan in vse v njem z veseljem in hvaležnostjo. Dovolj je dnevu njegova lastna teža.
Obdaj se torej danes z dobro voljo, uživaj vse lepo kar imaš, okrepi zdravje z naravnimi pomagali, prehranskimi dopolnili, pojdi v naravo ali vsaj na sonce, da ti ta energijo (no ja z velikim klobukom, da te ne opeče), obdaj se s starimi prijatelji, sprejmi kakšnega novega, če pride… in ŽIVI.
Hvala, poklon za tak zapis
Sočustvujem s teboj. Ko si žalostna in ko si sama, se razjoči. Ne tišči bolečine v sebi, ne obremenjuj pa s tem otrok in tudi partnerja ne. Partnerji izkaži ljubezen in hvaležnost za vso podporo, ki jo imaš.
Saj imamo skoraj vsi kakšne probleme, nosimo bolečine, razočaranja.
Ob hudih bolečinah vzemi tableto, da ti bolečino malo omili.
Pogumno naprej. Pridejo boljši in slabši dnevi. In za tiste boljše je vredno živeti. Vse dobro ti želim in ti pošiljam en objem na daljavo.
Zdravo,
Pozdravljeni,
tudi jaz vam svetujem, da ste hvaležni za vsak trenutek. Mojemu možu so pri 35 letih odkrili težko nozdravljivo bolezen, prognoza je slaba, invalidsko je upokojen in imava nepreskrbljene otroke. Delam samo jaz in neizmerno sem mu hvaležna, da gleda pozitivno na življenje in da skupaj preživimo vsak dan, ki nam je še dan. Lp.
Ja res je to hudo. Imam doma podoben primer. Bolezen gre sicer počasi, vendar ni ozdravljiva. Pa glej, gremo naprej. Sprehodi, pogovori o različnih stvareh, prijatelji, vnuki. Človek mora odmisliti, kolikor se pač da. Zato odmisli, pojdi v naravo, v družbo. Poveseli se.
Jaz si zmeraj pravim, ne bo nič drugače. Če si pod hudim stresom, lahko zbolimo vsi okrog.
Srečno, drži se.
Jaz imam pa multiplo sklerozo. Pojma nimam, kako dolgo bo moj partner še zdržal poleg mene. Ni lahko invalida rihtati. So dnevi, ko mi gre vse zanič. Pa ne morem nič. Živa pod zemljo ne morem iti. Vsak svoj križ nosi.
Ne obupaj, bolezen pač ne izbira. Človek marsikaj prenese, naučila se boš živeti s svojo diagnozo. Bodo še lepi dnevi!!! Če boš ti pozitivna, bo tudi tvojim ob tebi lažje.
