Nepravdni postopek – določitev prip. zemljišča

Stanujem v večstanovanjski stavbi. Občina je odtujila del funkcionalnega zemljišča (parkirišča). Zanima me, kakšen je nepravdni postopek za vrnitev tega zemljišča, kako se sproži?

Na takšno nepopolno vprašanje je težko resno odgovoriti.

1. kako, zakaj in na kakšen način je občina lahko “odtujila” del funkcionalnega (sedaj pripadajočega) zemljišča in kaj je med tem počel vaš upravnik

2. Nepravdni postopek je “tak”, da ga lahko v primeru, da je tisto, kar se tebi zdi, res, lahko sproži vsak izmed etažnih lastnikov, ki meni, da je bil s tem dejanjem oškodovan. Ponavadi sicer to naredi (dober) upravnik…še preden si občina lahko privošči kaj takšnega.

Obstaja pa tudi varianta, da ste pri etažiranju objekta vzeli najcenejšega ponudnika. Najcenejši je bil zato, ker v ponudbo ni vnesel tudi tega (KAR SO IMELI DRUGI), da poskrbi še za vpis pripadajočih zemljišč z…naprimer…lastništva podjetja, od katerega ste odkupili stanovanja po Jazbinškovem zakonu…v uradne evidence, ampak so se ta zemljišča avtomatično prenesla na ZAČASNA lastništva občin.

upravljanje objektov Mag dom,
Gorazd

Občina je bila eden od solastnikov v večstanovanjski hiši. Etažna lastnina še ni bila bila urejena, ostali lastniki (ki so stanovanja od občine kupili po Jazbinškovem zakonu) še niso bili vpisani v ZK. V ZK je bil kot lastnik stanovanj in pripadajočega zemljišča vpisana občina. Lastniki stanovanj so bili z upravnikom dogovorjeni, da bo vzpostavil etažno lastnino in izvedel vpis v ZK, kar se v 10 letih ni zgodilo.

Etažno lastnino so vzpostavili, ko je eden od lastnikov (s pridobljenim GD) predelal in prodal več stanovanj. To je izvedlo geodetsko podjetje po naročilu občine. Hkrati s tem so pripadajoče zemljišče (parkirišče) iz ene razdelili na dve parceli: eno so pripisali k objektu in jo po idealnih deležih razdelili etažnim lastnikom, druga je ostala v lasti občine, ki so jo okategorizirali kot cesto (javna pot). Lastniki smo dobili prepoved parkiranja, drugače pa se v naravi ni zgodilo nič – t.i. cesta v obliki utrjenega peščenega nasutja je še zmeraj del dvorišča in ne vodi nikamor, je slepa ulica.

Upravnika smo vmes zamenjali (soustanovitelj prejšnjega je bila občina), zdajšnji upravnik pa nepravdnega postopka za določitev pripadajočega zemljišča ne zna/ne želi/ne upa sprožiti.

Kako lahko torej jaz, kot eden izmed etažnih lastnikov, sprožim postopek? Domnevam, da je za to potrebna neka vloga – kaka je ta vloga in kam se jo vloži?

Možnih je več variant, a da bi ti vse sedaj tule razlagal – žal ne bo šlo.

Najlažje in najhitreje boš zadevo rešila, če se obrneš na najbližega gedeta, ki bo uresničljivost zadeve (za plačilo, jasno) preveril in ti nato svetoval za naprej..

LP, Gorazd

imam vprašanje katero se nanaša na prodajo hiše, prosim vas za vaše mnenje
v hiši stanujeta dve različni osebi, ena je v zgornjem delu hiše in druga v spodnjem delu hiše. Ko so starši umrli se zadeve še niso uredile glede lastništva. Hiša je vpisana v zemljiško knjigo, to pomeni zgornji in spodnjim del, vse ostale stvari pa niso vpisane ( zemljišče pred hišo, garaže….)
Ker se ena oseba ne strinja z dodelitvijo zemljišča in ostalih pripadajočih delov, tako da bi lahko vpisali v zemljiško knjigo.
Kaj svetujete, kako bi se dalo najbolje rešiti ta problem, ker ta oseba vstraja na svojem ne želi pristati na kompromis?
Tisto kar je v lasti ene osebe bi želela prodati vendar ne more, druga oseba nima denarja da bi kupila tudi delež prve osebe?
hvala

Ker nisem pravni strokovnjak za to področje (tudi za ostala nisem – le zaradi svoje dejavnosti jih mogoče malo bolje poznam), ti res lahko podam le svoje nezavezujoče mnenje, za katero pa sploh ni nujno, da drži.

Če je situacija nevzdržna, nezmožnost dogovarjanja pa praktično na ničli, lahko kateri koli od solastnikov zahteva delitev (etažiranje) nepremičnine na način, da se določijo deleži tako v lastništvu kot tudi v solastništvu.

Ker mogoče delitev objekta v naravi ni mogoča*, lahko sodišče predlaga prodajo na javni dražbi. V praksi to pomeni, da bo cenilec (ali pa bodo vzeli podatke GURS) določil vrednost objekta, sodišče bo določilo prodajno ceno in objekt bo šel na dražbo.

V tej točki ponavadi (ko solastniki izvedo prodajno ceno) zmaga razum in se dogovorno odločijo za nek kompromis, Če ta ni mogoč, se objekt prodaja na prvi dražbi za določeno ceno. Ker se objekt na prvi dražbi praviloma ne proda, se za polovično ceno prodaja na drugi dražbi.

Izgubita oba solastnika. Kar pa je cena trme.
In ta cena kljub visokemu mnenju obeh solastnikov o lastni inteligenci, praktično – nima cene.
…………………………………………………………………………………………………
* lastni vhod, lastno ogrevanje, lastne merilne naprave (el.števci, vodomeri…)itn…