Predlogov in opozoril na podlagi umeščanja škofljiške obvoznice je bila s strani nas prebivalcev občine Škofljica pogosto posredovana že prejšnjemu županu. Predvsem tisti, ki živimo bolj v zaledju občine Škofljica, nas prometna problematika v vseh pogledih najbolj zadeva. Jeseni je poleg različic, ki potekajo po barju, nekdo dodal še varianto D-Lisičje, ki je prva res vsaj približno sprejemljiva in smiselna tako z okoljevarstvenega kot prometno-tehničnega in sploh racionalnega vidika. Poleg že naštetega je potrebno poudariti, da v zdajšnjo obvoznico ni všteta obvoznica Pijave Gorice. Če pa se za zdaj lotimo obvoznice, ki bi potekala od črpalke pod Pijavo Gorico po barju, je problem pijavške obvoznice za vedno zapečaten oz. zelo težko rešljiv. Na severni strani (če od črpalke gledamo na P.Gorico, na desni strani) se je ne bo dalo zaobiti zaradi prevelike strmine in poseljenosti pobočja. Tako je treba že nad Pijavo Gorico s cesto zaviti proti jugu, po gozdu v smeri vasi Vino in Drenik in potem najti najugodnejšo priključitev na avtocesto. Eden je bil predlagan pri gradu Lisičje (zamisel je solidna), predlagali pa smo tudi že razširitev priključka Šmarje-Sap, ki je zdaj polpriključek – uvoz in izvoz je možen žal le iz novomeške smeri (zato ga zdaj tudi nihče ne uporablja) in ne iz ljubljanske, kar bi z manjšim posegom že popolnoma rešilo naš iz dneva v dan rastoč problem »prebijanja« do Ljubljane.
Praksa na zahodu, kjer se že veliko dalj spopadajo s takimi težavami, je, da je potrebno z zelo obremenjeno dvopasovnico čim prej prodreti na štiripasovnico (avtocesto), ker le tam promet odteka najbolj neovirano.(na dvopasovnici hitrost potovanja diktira najpočasnejše vozilo) Seveda mora biti primerno izdelan tudi priključek na avtocesto, če ne je vse zaman (ker se drugače na vstopu na avtocesto začne pojavljati zastoj in spet nismo ničesar dosegli). Tukaj, kjer imamo avtocesto tako blizu, je čisti absurd, da poskušamo narediti še eno paralelno dvopasovnico do mesta.
Tako imenovana »severna varianta« je edina možnost, da pokrijemo vse zahteve in istočasno dosežemo optimalno odtekanje prometa, pa še povrh tega je gozdnat svet (tega imamo v Sloveniji največ) veliko manj kakovosten, kot je orna zemlja po barju. Potem je poglavje zase še, da je Ljubljansko barje unikat z vidika naravne kulturne dediščine in ni bilo za šalo zaščiteno pod imenom »Natura 2000«. Tega NE SMEMO presekati s cesto, ker ga bomo UNIČILI. Še sploh pa, ko se ponuja toliko boljših rešitev. Že dolgo se cest ne načrtuje več tako, da se izbere najbližjo pot med dvema krajema na ta način, da ju na zemljevidu preprosto povežemo z ravnilom in tam naredimo cesto.
Če govorimo o različici z navezavo na avtocesto pri Rutarju, vidim (poleg vsega naštetega) še eno težavo.Govorim o načinu navezave na ljubljansko obvoznico. Pred očmi moramo imeti, da bo po novi obvoznici zjutraj pripeljala velika količina vozil z relativno veliko povprečno hitrostjo. (80-90km/h) Če bo ta tok vozil na priključku na avtocesto zaradi neprimerne izgradnje zelo upočasnjen, (če bodo, kot nekateri načrti razkrivajo, vključena razna krožišča, kjer je povprečna hitrost največ 30 km/h) bo s tem takoj izzvan hitro rastoč zastoj nazaj po cesti proti Kočevju. Če se to zgodi, (kar se v tem primeru vsekakor bo) nismo v bistvu nič naredili, davkoplačevalce pa olajšali za najmanj 300.000 evrov, saj se prepustnost trase in potovalni čas ne bosta skrajšala. Nasprotno. Ker bo ta povezava pritegnila še razne Ižance in tiste, ki se zdaj vozijo po stranskih poteh, bo obseg prometa še znatno večji.

Se zelo strinjam, da moramo lobirati za varianto D. Če prav razumem naj bi ta varianta speljala promet iz Kočevja po trasi železnice naravnost proti Lanišču in na avtocesto. Mislim, da moramo lobirati za to varianto saj pomeni ohranitev Barja.

Ko sem vprašal vodjo projekta Natura2000 glede pravil igre mi je gospod Peter Škoberne odgovoril naslednje:

“Glede Nature 2000 so predvideni postopki glede načrtovanih posegov. Med drugim je obvezna presoja škodljivih posledic posega na vsebino (torej rastline, živali in habitatne tipe, ki so navedene za to območje v Uradnem listu). Presoja lahko ugotovi, da je vpliv zanemarljiv, ali večji, in so potrebni omilitveni ukrepi, ali pa je škodljiv. V tem primeru je treba izbirati variante. Če ni možno najti boljše variante in je poseg škodljiv, je možna prevlada javne koristi, ki v primeru prevlade drugega interesa potegne za sabo izravnalne ukrepe.
Na primeru obvoznice vem, da so delali presojo, ne vem pa, če je že narejena in kakšni so rezultati.
O tem bodo vedeli kaj več na Sektorju za celovite presoje sprejemljivosti, vodja sektorja Vesna Kolar Planinšič.”

Od ministrstva za okolje pa sem dobil naslednji odgovor od gospe Jelke Habjan:

“V izdelavi je državni lokacijski načrt za izgradnjo obvoznice Škofljica, ki je trenutno v fazi izdelave primerjalne študije variant.
Hkrati s primerjalno študijo variant se izdeluje tudi okoljsko poročilo, ki je sestavni del postopka celovite presoje vplivov na okolje.
Kakšni so rezultati še ne vemo, ker ne študija, ne okoljsko poročilo še nista končana.
Ko pa bosta končana, morata biti v postopku javne razgrnitve razgrnjena najmanj 30 dni, izvedena pa mora biti tudi javna obravnava.
Glede na to, da še nismo dobili nobenega gradiva, mislim da javne razgrnitve vsaj še mesec dni ne bo.
Kje in kdaj so javne razgrnitve državnih lokacijskih načrtov, pa lahko spremljate na speltnih straneh:
http://www.mop.gov.si/si/drzavni_lokacijski_nacrti/
http://www.mop.gov.si/si/drzavni_lokacijski_nacrti/obvestila_za_javnost/”

Skratka na prežo, kdaj bo na omenjenih spletnih straneh objavljena javna obravnava in takrat pokažimo svoj interes za ohranitev Barja.

Ivan

Se pa iz srca opravičujem Radmili, ker sem prejšnji odgovor pomotoma pripel z njeno prijavo.

Ivan

Ravnokar berem v Glasniku občine Škofljica (Januar/Februar, str.3):
“Dokončno je odpadla varianta trase obvoznice 3, t.i. Lisiška varianta, katero je tudi Občinski svet ocenil za najmanj sprejemljivo”.
In potem sem prebral Glasnik od začetka do konca in nazaj, če je kje Občinski svet tudi pojasnil to svojo odločitev. Ne najdem!

Pozivam občinski svet občine Škofljica, da člani javno in poimensko utemeljijo svojo odločitev, da bodo zanjo vedeli tudi njihovi otroci in vnuki! V primeru takih posegov v naravo smo odgovorni predvsem do svojih zanamcev. In ta odgovornost mora segati malo dlje kot do svojega praga, od katerega boste sedaj odpeljali promet.

Pojdite kdaj na Barje in se sprehajajte po njem. Pojdite na območje, kamor želite speljati promet in si predstavljajte, kako bo to zgledalo potem, ko bo tam cesta.

Ivan

Bravo Ivan! Ko bi le bilo več takih, kot si ti! Neverjetno je, kako indolentno se zna lokalna in državna politika obnašati do naravnih bogastev-naše edine dediščine. Pa pri zdaj že tako močni propagandi glede obremenjevanja okolja na podlagi emisij! Oni pa še vedno: cesta zraven ceste, brez pomislekov na posledice. Če že, je treba razširiti eno od že obstoječih cest, kjer je ekološko ravnovesje že porušeno. (Ižanska cesta, ali pa čim prej odvesti na avtocesto) Ne pa ravno vmes narediti še ene! To je absurd! Od presoje na vpliv na okolje si ne obetam veliko, ker bo prav gotovo prilagojena željam političnih veljakov, kateri hočejo imeti cesto za vsako ceno ravno tukaj.