Po njivah je prepovedano med 15. novembrom in 15. februarjem oz. dokler so njive pokrite s snegom ali zmrznjena tla.
Po travnikih pa je pogoj, da tal ne prekriva snežna odeja oz. da tla niso zmrznjena globlje od 10 cm.
Občinski odloki lahko še kaj dodajo, natančneje določijo.

To, da naj bi polivali, če se le da tik pred dežjem so pa le priporočila, ki pa se včasih zaradi spleta okoliščin ne morejo držati! Letos npr. je bila izjemna vročina in večinoma kmetov je izdatno “tuširala” ohlajala živino, kar pomeni, da je velika količina vode prej napolnila rezervarje za gnojevko in so le to morali odpeljati, da ni živina bila v lastnem gnoju.
Kot že neštetokrat pravim, povem še enkrat, ker zgleda da ste eni gluhi, ne bojte se gnojevke, razen smrada nima nobenih resnejših in nevarnejših stranskih učinkov, ker na vodovarstvenih območjih velja itak drug, strožji režim gnojevke, bojte se tega kar imate v kopalnicah in si vsakodnevno tako ali drugače vnašate v telo.
[/quote]

Uf, torej pri nas kmetje kar fino kršijo zakonodajo.

Najlepša hvala za citat!
[/quote]

Ne bi rekla, poglej občinski odlok.

Spoštovani, tokrat se motite. Ne le da so pod stalno kontrolo ministrstva za kmetijstvo zaradi subvencij, tudi urad za varstvo prehrane, in na koncu koncev tudi kupec. Ali res mislite, da bi mlekarna odkupila mleko, ki bi vsebovalo nedovoljene snovi, mlinar pšenico, kmetijske zadruge pridelke…….
[/quote]

Mleko se preveri, si že kdaj videla mlinarja ki preverja kaj je v pšenici, jaz ne pa smo velikokrat pšenico k njemu vozili enako velja za kozuro in ostalo.
Lansko leto je bila “afera” ko so slučajno naključno odkrili kmete ki so uporabljali pesticide ki so že dolgo prepovedani. lede nato koliko hodijo inšpektorji naokrog je lahko takih na stotine. V nasi vasi ga še ni bilo nikoli pa imamo kar nekaj velikih kmetov.
[/quote]

1.Vsaka odkupljena rinfuza se vzorči in se na podlagi vzorčenih parametrov določi kakovost in cena, tako da ne kar na pamet.
2. Niso jih odkrili naključno, uporabljali so herbicid atrazin, ki je izjemno rakotvoren in je dovoljen še na Madž, in vseh bivših republikah juge, ter bolgariji, romuniji, celo španiji.
3.Kmetje, prejemniki subvencije so kontroli izpostavjeni vsaki 2 leti, vzorčenje je celostno ne naključno.
Prosim, če ne bi kar tako na pamet, v tej branži sem že 20 let.

Sicer posredno vezano na prvotno vprašanje. Sosed mi je pravil, da je svojo njivo krompirja gnojil z gnojem (lahko tudi z gnojnico) in so mu ga skopali divji prašiči. Na naši njivi so se divji prašiči sicer oglasili (smo videli sledi), ampak nobene škode. Gnojimo z mineralnimi gnojili. Zakaj bi to lahko bilo tako?
[/quote]

Kompleksna mineralna gnojila (NPK v raznih razmerjih) so čista kemija, pomeni izdelana so iz sicer nesmrdečih ali pa razsmrdečih komponent, ki pa nikoli ne razpadejo na neškodljive komponente, tako npr, so zraven osnovnih: dušika, fosforja in kalija, še veliko žveplo, svinec….. in tudi k prekomerni zakisanosti zemlje pripomorejo. Kaj je vzrok, da so se vašemu krompirju ognile divje svinje, ne vem, vem pa, da imajo veliko bolj kot ljudje, razvita čutila, torej nekaj jih je odvrnilo!
[/quote]

Dobro, žveplo načeloma naj ne bi bil problem, glede zakisanosti povsem razumem. Sem se pogovarjala z enim lovcem, ki pa je rekel, da zaradi suše divje svinje iščejo beljakovine zaradi mleka – sledi smo namreč našli od odrasle svinje in majnega divjega prašiška in je lahko to vzrok. Razorala nam je namreč le okrog komposta, pa še to ne dosti. Hvala za pojasnilo!

To bi moralo biti vsekakor bolj javno znano.

Verjetno je bila kmetija tam pred strnjenim naseljem.
[/quote]

Kmetija sicer je bila, ampak ta velik hlev so gradili naknadno…dobesedno med stanovanjskimi hišami.
Saj verjetno so morali sosedje podpisati kakšno soglasje, ampak smrad pač ne pozna meja in se širi. V najboljšem primeru je razdalja od hleva do konca naselja le 150 m, na enem koncu ene 200 m, v večini pa 1 km do 2 km.

To bi moralo biti vsekakor bolj javno znano.
[/quote]

To je javno znano, večkrat poudarjeno med kampanijo “razmišljaj globalno, jej lokalno”, pa smo dobivali polena pod noge, češ da propagiramo slo. kmete, da ne razumemo tržne ekonomije, da ustvarjamo nelojalno konkurenco…..kampanija se je prekinila zaradi “višjih” interesov.
Kot zanimivost naj povem, da smo 20 let veselo uvažali kitajske pridelke, ki so bili tretirani z insekticidom, ki je vseboval hud živčni strup (ni naključje, da je tolika obolevnost na tem področju) in je bil dejansko odkrit po naključju.
Veš, tega se izogneš, če veš kaj ješ, ali če vsaj približno veš, da je bilo pridelano pod kontrolo.

Povej kaj več o tem. Za katere pridelke je šlo?

To bi moralo biti vsekakor bolj javno znano.
[/quote]

To je javno znano, večkrat poudarjeno med kampanijo “razmišljaj globalno, jej lokalno”, pa smo dobivali polena pod noge, češ da propagiramo slo. kmete, da ne razumemo tržne ekonomije, da ustvarjamo nelojalno konkurenco…..kampanija se je prekinila zaradi “višjih” interesov.
Kot zanimivost naj povem, da smo 20 let veselo uvažali kitajske pridelke, ki so bili tretirani z insekticidom, ki je vseboval hud živčni strup (ni naključje, da je tolika obolevnost na tem področju) in je bil dejansko odkrit po naključju.
Veš, tega se izogneš, če veš kaj ješ, ali če vsaj približno veš, da je bilo pridelano pod kontrolo.
[/quote]

Javno je znano verjetno v vaših oz. določenih krogih, do potrošnikov pa ni prišlo, vsaj spomenem se ne nobene kmetijske oddaje o tem. Razlog tržna ekonomija na račun zdravja potrošnikov – kontra bi lahko rekli, da tržna ekonomija zastruplja državljane. Kje je etika?
Mogoče bi morala stroka pri tej kampanji nastopiti bolj ostro – za zdravje državljanov, ker očitno imajo različne države EU drugačne predpise. Ali pa enostavno ne dovoliti uvoza iz teh držav ker niso v skladu s predpisi ali pa več vzorčenja pri uvozu. Madžarsko sem vedno imela za dobro pridelovalko hrane.
Sama sem pred leti, ko sem pri naši družini ugotavljala alergije najela vrt na katerem mi zraste skoraj vse in smo že kar samooskrbn, čeprav sem se morala kar poglobiti. V resnici šele sedaj vem kaj jem.

Povej kaj več o tem. Za katere pridelke je šlo?
[/quote]

Našli so ga v česnu, pri nadaljnjem testiranju so odkrili še artičoke, por, fižol….pogooglaj. Šlo je za sledi[/b] sarina in tabuna, ki je bil v insekticidu.

1. gnojnico razredčijo padavine (dež, sneg) … zato se jo tako kot je poliva po poljih ☺

2. le kako morete kaj, kar je pridelanega na njivah, prežvečenega v kravah, prašičih, kurah … jesti — ker smo vsi v krogu žrtja drug drugega ☺

Povej kaj več o tem. Za katere pridelke je šlo?
[/quote]

Našli so ga v česnu, pri nadaljnjem testiranju so odkrili še artičoke, por, fižol….pogooglaj. Šlo je za sledi[/b] sarina in tabuna, ki je bil v insekticidu.
[/quote]

Nekje se pa celo nekje megleno spomnem.
Sem pa česen s Kitajske prenehala uporabljati, ker je bil povsem brez okusa po česnu in ker se mi je zdelo absurdno kupovati nekaj kar mora narediti tako dolgo pot z ladjo, vsemi pretovori do nas, da onesnažeosti zraka in morja niti ne govorimo. Mgd. v Italiji zadnje čase opažam, da imajo povsod posebej izpostavljeno katere limone ali paradižnik so iz Sicilije. Pošteno povedamo tudi sama raje posežem po Siciljanskih limonih, kot Španskih ali Grških – zaradi krajšega transporta.