Živjo,
tud jaz se letos poročim, in sicer septembra:):):)…
Sva šele na začetku priprav in moram reči, da oba lepo sodelujeva.

Vendar se pri meni porajajo mešani občutki. Se full veselim, saj sem si poroke res že dolgo želela, vendar po drugi strani pa me že sedaj daje nervoza. Stalno se obremenjujem kako bo, kaj če jih bo veliko odpovedalo oz. ne prišlo (imava cca 60-70 ljudi planiranih), kaj če se ne bodo zabavali, kaj če se nama bodo smejali in naju obrekovali, kaj če bo izgledala prazna cerkev,… Skratka kup vprašanj, na katere res nimam vpliva, pa vseeno. Rada bi samo uživala in se ne obremenjevala.

Me lahko prosim malo pomirite!:)
Hvala!

Draga,

mislim, da se poročaš zaradi sebe in svojega partnerja.
če te bodo obrekovali in če bodo same zrde, je pa njhov problem, ne tvoj.
Sicer je fajn, vsaj p mojem mnenju, naredit tako zabavo, da lahko vsi sodelujejo in da ne tičijo v kotkih.
Recimo bend je fajn met tak, da vodi nekdo kake igre, če sta za to. Al pa nekega DJ-ja, da vrti muziko po počutju – da malo opazuje ljudi in jih pritegne, ne pa da je skozi ena muzika.

Jaz sem tudi razmišljala, ker mam kar nekaj povabljenih samskih moških, da bi še kakšno samsko prijateljico nekje našla, da se fantje ne bodo samo napili in potem obsedeli. 😉

Sem pa tudi razmišljala, da mogoče meniji, kjer dobiš 5-7 hodov, niso sploh primerni. Vem, vem, da je tu ustaljena praksa in nekateri pridejo lačni, ampak mislil, da 3, 4 hodi vsakega nasitijo, potem pa maš lahko bife hrano, če že. Zakaj se mi zdi, da to ni primerno? Ker toliko hrane ljudi le uspava, niso najbolj živahni, samo obsedijo in potem se že začne nevarnost, da se bodo dolgočasili. Pa še ti prišparaš.

Če imaš človeka rada, je to tvoj človek, tvoj dan in noč, ne pa od vseh 50000 drugih. 🙂 Srečno!