(Ne)spanje
Moj otrok ni več otrok, ampak vrtavka, cepljena na mlin na veter. Saj smo že vsega hudega vajeni, kar se panja tiče, ampak da bi v v 10 minutah 2 x cepnil iz 180×200 postelje in to na različnih straneh, se pa še ni zgodilo. Rije po postelji kot nor. Jest ne vem več, vsako jutro z možem štejeva prebite ustnice in buške, meče se kot obseden, v svoji postelji ostane natanko 3 sekunde in hop nazaj, vse knjige o uspavanju, spanju in “selitvah” v lastno psoteljo smo že obdelali – brez uspeha. Zadnjo noč sem se “odselila” jaz, ker imam nekaj šivov v nogi in bi rada, da jih pobere ven zdravnik, ne pa moj sin na malce nekonvencionalen način. Se uležem, pokrijem, čez minuto “mamiiiiiiiiiiii”, z zaprtimi očmi, v žaklju in miškolinom leze k meni v posteljo. ŽIVA GROZA!!!! Sem čist brez idej, ampak tale mlaj je očitno zelo hud!
PS: Ati ni dobej!!!
July, žakelj pa res ni nobena ovira :(( Najvišji podvig mu je uspel cca 1.80 m visoko zlezt stal a stol, s stola na omaro in po policah lepo naprej. Še zdje me strese….
5 let????!!!! Mene tolažijo s tremi?!
Ne, jest jo bom imela. Ja res je tale mlaj nekaj boljšega – tudi naš rije kot krt, cepljen na velikkubični motor. In spimo pa ne spimo – navadno je v mižalah najkasneje ob 21. uri, raje prej. Vstaja okrog pol sedmih, pa ga včasih še malo potlačim. Predvčerajšnjim je zaspal par minut pred polnočjo, vstal ob osmih. Včeraj zaspal ob 20. in vstal malo pred četrto, pa razgrajal skoraj do pol sedmih. Potlej pa je še malo podremal.
In danes se spet zbuja – pa jaz sem tudi tečna, da ne rečem grdo jeb.mtitoušivoluno ali pa neluno… mislim… hudo!