(Ne)spodbujanje v šoli
Mene pa zanima, kako odreagirate starši tistih otrok, pri katerih učiteljice ne prepoznajo njihovega umskega potenciala. Naš je prvošolček in sem rahlo razočarana nad učiteljičinem neenakim tretiranjem otrok. Mali je izredno hitro učljiv, hitro dojema, praktično nima težav. Vse naloge, ki so doslej bile “ocenjenjene” so bile brez napak, pri vseh predmetih sodeluje na višjih nivojih (npr. pri SLJ na nižjem nivoju zapisujejo besede, na višjem povedi ipd.). Doma ne potrebuje nobenih dodatnih vaj. Vse kar enkrat sliši, si zapomni in razume. Res sem vesela, da je tako. V nobenem pogledu nisem ambiciozna, da bi ga forsirala in poskušala iz njega ustvariti genija. Vseeno pa me žalosti, da učiteljica spodbuja le določene otroke (s pravimi priimki?), medtem, ko ostale spregleda. Tako npr. našega ni vključila k dodatnemu pouku, čeprav ima enak nivo znanja kot tisti, ki hodijo. K projektom, neodvisnih od obveznih šolskih dejavnostih, ga ne vključuje (trenutno npr. Logična pošast). Dejansko me preseneča, na osnovi česa učiteljica pravzaprav odloča glede takšnih aktivnostih. Na osnovi znanja vsekakor ne. Žalosti me, ker ima potencial in tudi voljo, pa to v šoli gladko spregledajo in ne spodbujajo k višjim izzivom. Moje mnenje je, da s takšnim onemogočanjem izražanja svojih zmožnosti, zatira njegovo vedoželjnost 
Ma dej nehaj no. Saj je mali genij šele prvošolček. Saj ne rabi bit prisoten na popolnoma vseh dejavnostih. Super da je brihten in bo že čas pokazal, kako se bo učil naprej v prihodnosti. Če bo res takšen potencial, bodo učiteljice že vedele, kako ga usmerjat. Tako da ne zganjaj panike. Komaj prvi razred je no!
… jaz te razumem. res pa se bo treba kar navaditi. Pri nas je celo opazila, da bi morala hči razred preskočiti, pa je šla k psihologinji in je ta vse skupaj zavrla. Bojda je hči socialno nezrela. Deklica, ki se najbolj počuti z dve leti starejšimi. Grem stavit, da je še pogledala ni.
Zakaj to pišem? Ker že drugo leto dobesedno gnije v šoli. Posledica neprepoznavanja potreb je lenoba.
Šest let je star, relax. Naša šola na noben način ni nezagrebena, ampak v prvem razredu jim pa v veliki meri dajo mir. Od dodatnih dejavnosti so imeli samo kenguruja in bralno značko in (zlati? Mali?) sonček.
Za logično pošast še slišala nisem, če sem iskrena. Mogoče pa ženska vidi, da se ima mali v redu brez dodatnih dejavnosti in ga pač pusti pri miru. Pa tudi če ga res ignorira, mu bo to na tej stopnji prej koristilo kot škodilo.
Tekmovanja mu bodo do konca osnovne šole povsod ven gledala, če bo spoznan zanadarjenega (pa tudi če ne, ampak v naši šoli ta uradno nadarjenih niti ne sprašujejo kaj zelo, če hočejo sodelovati v dodatnih dejavnostih, ampak jih kar določijo. Drugi lahko vsaj zbirajo), pa v srednji šoli tudi.
Zato ne bo popolnoma nobene škode, če je zdajle štiri mesece še čisto navaden otrok.
Vemo, kake kure znajo biti učiteljice, se še spomnim, ko sem jaz hodila v o.š., pa je od tega že 20 let in več, ampak ja, tudi pri nas je pri nekaterih nekaj veljal le priimek in simpatija.
Jaz bi sigurno šla do učiteljice in se z njo pogovorila. Enostavno bi vprašala, na osnovi česa so nekateri otroci vključeni v neke dejavnosti, drugi pa ne. Povedala bi na lep prijazen način, da skozi moje oči je moj otrok enakovreden glede znanja nekaterim tistim otrokom, ki imajo možnost biti del dodatnih projektov.
Mogoče bo videla, da nisi od muh, da se znaš postaviti za otroka in da nisi slepa, da vidiš in ti je jasno, da ti zdaleč ni vseeno. Kaj veš, mogoče pa ji kakšni drugi starši lezejo v rit, pa sploh ne veš kdaj in kako. Daj še ti malo it na razgovor in učiteljici jasno povej, da ti je zelo pomembno, da otrok ohrani motivacijo.
mahhh, saj to drži. Meni zadostuje, da je brihten in verjamem, da ne bo imel učnih težav. Zato ga tudi pustim uživati otroštvo in njegovega prostega časa ne želim odžirati s posedanjem za mizo z učenjem. Pomembno mi je, da dosega potreben nivo “šolskega” znanja. Raje pa spodbujam splošno razgledanost, odigrava kakšno partijo šaha ipd. Četudi je “le” prvošolček, me rahlo zbode, ko vidim, da v šoli na prvem mestu ni sposobnost posameznika, pač pa morda takšna ali drugačna priljubljenst. Ampak tako pač je v realnem življenju. Tudi kasneje v službah, v končni fazi
Topsy, da še tebi odgovorim – vse te dejavnosti spremljam in vem, da obstajajo in se nanje lahko vsi prijavijo. Za Logično pošast na primer, tekomovanje poteka v začetku maja, prijavnice pa so bile v njegovem razredu razdeljene le nekaterim. Seveda sem sedaj tudi za našega prosila prijavnico. Vendar, če ne bi sama spremljala in se zanimala, preprosto ne bi bil vključen. Da obstajajo kakšne ure, kjer naj bi se pripravljali, sploh nismo obveščeni??! To hočem povedat – izbranci so v te projekte vključeni, ostali pa ne oz. bi ne bili če bi jaz kot starš tega spremljala.. Pa ok, da ne bi dosegal tega nivoja, tako pa, kot rečeno, nima težav z dojemanjem, logičnim mišljenjem ipd… Zato mi stvari ne gredo skupaj in me take stvari zmotijo. Tudi Kengerujčka je reševal in mu Vegovo priznanje ni ušlo..
Se enkrat te bom vprasala. Kaj si delala od septembra do danes? O cem ste govorili na roditeljskem sestanku ali dveh? Ali pregledas tablo pred razredom, kjer napovejo aktivnosti? V vsakem razredu morajo imet enkrat tedensko dodatni in dopolnilni pouk, v okviru prvega se ponavadi pripravljajo na taka in drugacna tekmovanja. Starsi se morate tudi malo zorganizirat, ce se ze v soli ne. Kdo drug se bo potegnil za tvojega otroka, ce se sama ne bos?
Pa se v odgovor, kako je pri nas. O tem smo govorili na roditeljskem. V belezke so vsi dobili vabila. Prejsnji teden so VSI pisali Veselo solo, ker sr uciteljici zdi, da je to super.
Se enkrat te bom vprasala. Kaj si delala od septembra do danes? O cem ste govorili na roditeljskem sestanku ali dveh? Ali pregledas tablo pred razredom, kjer napovejo aktivnosti? V vsakem razredu morajo imet enkrat tedensko dodatni in dopolnilni pouk, v okviru prvega se ponavadi pripravljajo na taka in drugacna tekmovanja. Starsi se morate tudi malo zorganizirat, ce se ze v soli ne. Kdo drug se bo potegnil za tvojega otroka, ce se sama ne bos?
Pa se v odgovor, kako je pri nas. O tem smo govorili na roditeljskem. V belezke so vsi dobili vabila. Prejsnji teden so VSI pisali Veselo solo, ker sr uciteljici zdi, da je to super.[/quote]
verjetno ni kar septembra in oktobra začela težit, da je njen otrok več sposoben, nadarjen itd…to se opazi šele po nekem času, ko se že nekaj dela in naredi..in vidiš kakšen sistem ima učiteljica…
in res je, kot pišeš, da so nekateri prilivigirani, sploh ne vem zakaj…ker po znanju niti slučajno ne izstopajo…pač so starši ambiciozni in s pravimi priimki…
vprašaj na podlagi česa se je ona tako odločila, kdo bo šel tja in tja in sama predlagaj, da vključi tudi tvojega otroka…mogoče tvoj otrok daje vtis, da ni zainteresiran, da ne zna..ker moj je podoben tip..zna vse, zapomne si ko sliši enkrat, zdaj je že v četrtem razredu in smo imeli probleme v prvem in drugem,. ker je deloval kot da ne sodeluje in nič ne zna…sem rekla učiteljici, naj vanj dreza, naj ga vpraša, in je videla, da ve vse od A-Ž, kar koli ga je vprašala, čeprav je on gledal skozi okno..jaz vem, česa je sposoben in tudi vem, kako je deluje..v razredu se dolgočasi, tud nam so predlagali preskok razreda, pa jaz nisem bila zato, pa tudi otrok ni hotel iti, zaradi prijateljev..in zdaj ima dodatne naloge, ki jih tudi rešuje za šalo, pa vsaj nekaj…ampkak kot je že ena napisala…najhujše je, če se otrok v šoli dogočasi, ker vse zna…to je pogubno zanj…
Relax. Otrok je v prvem razredu, pusti ga na miru. In učiteljico tudi. Vsakemu se kdaj godi krivica, a samo po tvoji oceni ni rečeno, da imaš glih prav.
Tega o priviligiranju otrok ne morem glih potrdit (po svojih izkušnjah), verjetno so primeru.
Ampak tako kot se tukaj bere, je to prisotno kar vsepovsod …
Starši vidimo samo svojega otroka in se nam zdi najbolj pameten, pa je že “zanemarjen” s strani učiteljev, ker ga ne tretirajo temu primerno…
Sem se naucila, da je treba otroka cimmanj hvaliti pred drugimi. Pri nas prvosolcki niso niti vseh crk abecede se spoznali, pa je sin v vrtcu sam prebral celo zburko groznih gasperjev, carovnic lili in se nekaj zbirk. Na tekmovanju v logiki je izgubil dve tocki, test je bil isri tudi za drugo in tretjesolce. Pa v soli tudi gleda v zrak. Se pac raje trudimo z njim doma. Igramo sag, logicne igre, spodbujamo k pisanju… Bo ze nekako, huje bi bilo, ce bi bili problemi z ucenjem. Najvaznejse se mi zdi, da mu privzgojimo delovne navade.
Dejstvo je, da se določeni nadarjeni učenci, ki so tihi in neproblematični, včasih skrijejo in jih učitelj ne opazi. Včasih ima preveč dela s problematičnimi, glasnimi, motečimi učenci, opazi samo tiste učence, ki nonstop dvigajo roko in hočejo sodelovati, lahko so tudi drugi dejavniki v razredu. Nič nenavadnega ni, da na šolah določene učence prepoznajo kot nadarjene šele v 5., 6. razredu, celo kasneje. Sama občudujem tiste učitelje, ki jim uspe zadostiti potrebam popolnoma vseh učencev (no, in seveda staršev), če upoštevaš, da je v dandanašnjih razredih vsaj 10 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} takih, ki potrebujejo posebno obravnavo – imajo različne motnje pozornosti, disleksijo, dejanske težave, ene 5{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} takih, ki so samo razvajeni, in ene 5 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} resnično nadarjenih. Zraven mogoče še kakega tujca, ki ne obvlada jezika, pa recimo polovico povprečnih učencev brez težav in posebnosti. Mislim, da bi moral imeti učitelj prav nadnaravne sposobnosti, da bi 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} zadostil potrebam vseh. Verjetno je pa (tako kot v drugih službah in poklicih) marsikak učitelj tudi tak, ki se pač ne potrudi in ne doseže niti 50{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} tega. Tako pač je.
Še dodam, jaz sem pri svojem otroku videla isto, nadarjen, z željo po znanju. Dokler me nekoč prijateljica, ki ga je pazila opozorila, da kljub nadarjenosti in vrhunskim športnim rezultatom ne želi na tekomvanja pa se mi boji povedati, v šoli in klubu se pa dela neviden. Bila sem čisto šokirana, ker smo se doma veliko pogovarjali, nikoli ga nismo silili, ampak je čutil mojo željo in mi je želel ustreči. Sedaj trenira samo za užitek, raje hodi na neocenljive in netekmovalne projekte (tržnice, ekskurzije), ocene pa so padle, ampak tako ve da v gimnazijo ali kam ne želi – mogoče bo pa res dober kuhar, saj vsak možen trenutek futra celo razširjeno družino in za žlahto peče kekse, torte in potice.
se strinjam s tabo, tudi mi poizkušamo z njim delat doma, ampak ne v smislu šolskega učenja, ampak podobno kot vi, igramo šah, razne miselne igre, karte, križanke, sudoku…vse v okviru tega kar je njemu všeč, če dela pod prisilo, to ni to…da razvija možgane in raz,mišlja in predvsem, delovne navade so bostvene, kot si napisala…
