Enostavno ne znam več čutiti
In vem, da nisem edini. Po daljšem zakonu sem se ločil, za kar mi je še danes žal. Napaka je bila na moji strani. Obkrožale so me ljubice, vendar z nobeno nisem mogel zares zaživet. Služile so mi kot potešitev. Danes pa čutim, da sem totalno poražen, brez čustev do nobene, pa vidim ogromno fejst dobrih bab a nobena me več ne pritegne. Probal sem tudi z viagro. Pride in mine. V meni je velika praznina in želja po nečem drugem, da bi bil ljubljen in da bi tudi sam ljubil. Ne znam opisat tega počutja je kot depresija. Imam vse, hišo, dobro penzijo, zaenkrat tudi zdravje. Nimam pa ljubljene osebe, ker enostavno sploh ne znam več čutit. Kaj se je v meni zgodilo ne vem. Dajte možje s podobnimi izkušnjami se izpovedat, je še kdo tak? So bile res krive ljubice in ta goli nečuteč sex? Sem kot votlo deblo.
Nikoli več ne bomo čutili tiste zaljubljenosti, kot ko smo bili mladi npr. 16 let. Poznam ljudi, ki so se pri 21. poročili in imeli otroke. Takrat je pravi čas. Nekje pri 22. diplomiraš, se poročiš in imaš otroke.
Če si pa želiš kariero, lahko tudi pri 25. in imaš otroke.
Ko si enkrat star, želiš samo obuditi tiste metuljčke, ki pa jih ne moreš več.
Potem pa se začne ku*barija.
Če si FF, se mi res smiliš. Da ti še kakšna ljubica nasede.
Moja tašča je rekla, da je v starosti tako, kot si v mladosti postelješ…Pa bo kar držalo.Prej si ti sejal žalost tvoji družini, zdaj imaš žalost sam.Pa so ti otroci oprostili, da si se vijugal sem in tja? Pamet ti ni delala, vodil te je prvinski nagon.Zdaj je libido poniknil, ti bi pa ljubezen? Mogoče ti rata.Če se boš potrudil.
Praviš, da ne znaš več čutiti…Da si kot votlo deblo.Bi rekla, da si tak že vse življenje.Po napisanem sodeč.
Je pa v tebi vsaj en plus.In to je – da se zavedaš tega, da si naredil v življenju kapitalno napako.Ker si pustil, da je prevladal seks nad razumom.
Začni skrbeti za druge.Za psa, mačka, za svoje otroke.Mogoče se bo počasi prikradla v tebi ljubezen .mogoče ti določeni ljudje počasi oprostijo.Vredno se je potruditi! Boš tudi sam zadovoljen.Ali zadovoljen.Kot naglasiš…
Žalosten Tone, 24.07.2022 ob 05:54
In vem, da nisem edini. Po daljšem zakonu sem se ločil, za kar mi je še danes žal. Napaka je bila na moji strani. Obkrožale so me ljubice, vendar z nobeno nisem mogel zares zaživet. Služile so mi kot potešitev. Danes pa čutim, da sem totalno poražen, brez čustev do nobene, pa vidim ogromno fejst dobrih bab a nobena me več ne pritegne. Probal sem tudi z viagro. Pride in mine. V meni je velika praznina in želja po nečem drugem, da bi bil ljubljen in da bi tudi sam ljubil. Ne znam opisat tega počutja je kot depresija. Imam vse, hišo, dobro penzijo, zaenkrat tudi zdravje. Nimam pa ljubljene osebe, ker enostavno sploh ne znam več čutit. Kaj se je v meni zgodilo ne vem. Dajte možje s podobnimi izkušnjami se izpovedat, je še kdo tak? So bile res krive ljubice in ta goli nečuteč sex? Sem kot votlo deblo.
Pred špegu se postav pa se malo sam s sabo pomen..
Veš kako močno si želim, da bi imel vsaj delček tvojega življenja. Ko bi vsaj enkrat v življenju imel punco (bil vsaj na zmenku, dobil poljub), kaj šele da bi se z ljubljeno osebo poročil in ustvaril družino. Ti si to vsaj izkusil in bil v enih trenutkih srečen. Kaj pa jaz pri 27 letih z izobrazbo, z dobro plačano službo in z dovolj denarja in brez teh izkušenj. Vedno se bom spraševal, kako bi bilo imeti punco in ali bi bil res srečnejši človek. Kaj ti bo denar, ki se nekje kopiči in ga ne moreš porabiti z ljubljeno osebo.
Podobno, 24.07.2022 ob 07:36
Veš kako močno si želim, da bi imel vsaj delček tvojega življenja. Ko bi vsaj enkrat v življenju imel punco (bil vsaj na zmenku, dobil poljub), kaj šele da bi se z ljubljeno osebo poročil in ustvaril družino. Ti si to vsaj izkusil in bil v enih trenutkih srečen. Kaj pa jaz pri 27 letih z izobrazbo, z dobro plačano službo in z dovolj denarja in brez teh izkušenj. Vedno se bom spraševal, kako bi bilo imeti punco in ali bi bil res srečnejši človek. Kaj ti bo denar, ki se nekje kopiči in ga ne moreš porabiti z ljubljeno osebo.
Kar še ni, pa še bo.Nikoli ne veš, kdaj bo prišel tisti dan in tista oseba.Včasih traja malo dlje, kot bi si človek želel.
Imaš napačen pristop. Razmišljaš kot 40-letnik: brez čustev do nobene, pa vidim ogromno fejst dobrih bab a nobena me več ne pritegne. Probal sem tudi z viagro.
V tvojih letih (praviš, da si v penziji) so pomembne druge stvari, prijateljstvo, zanesljivost, skupni interesi. Spolnost je na zadnjem mestu. Ti čustva zamenjuješ z nagonom. Tega je v starosti manj. Poskusi iskati osebe, ki so ti blizu po zgornjih lastnostih, namesto “dobrih bab”.
Mladi, 24.07.2022 ob 06:40
Nikoli več ne bomo čutili tiste zaljubljenosti, kot ko smo bili mladi npr. 16 let. Poznam ljudi, ki so se pri 21. poročili in imeli otroke. Takrat je pravi čas. Nekje pri 22. diplomiraš, se poročiš in imaš otroke.
Če si pa želiš kariero, lahko tudi pri 25. in imaš otroke.
Ko si enkrat star, želiš samo obuditi tiste metuljčke, ki pa jih ne moreš več.
Potem pa se začne ku*barija.
Če si FF, se mi res smiliš. Da ti še kakšna ljubica nasede.
Kakšan floskularna neumnost” – “kariero” imaš v žepu šele okoli 40-50ega -vsaj moški. Takrat priplezajo šele nekateri na vodilni stolček neodvisno od navodil in porivanja od zadaj ali in dosežejo določen karierni status ( beri dober zaslužek, ki jih osreči in zadovoji tudi njihov ego).
Kariere še nikakor nimaš pri 25ih, razen če si sin ali hči po poklicu in ti je v zibko podan “biznis2 iz roda v rod; pri 25ih imaš šele dodobra v žepu magisterij ali doktorat, ne pa že kariere 🙂
to ni vse, 24.07.2022 ob 08:16
Imaš napačen pristop. Razmišljaš kot 40-letnik: brez čustev do nobene, pa vidim ogromno fejst dobrih bab a nobena me več ne pritegne. Probal sem tudi z viagro.
V tvojih letih (praviš, da si v penziji) so pomembne druge stvari, prijateljstvo, zanesljivost, skupni interesi. Spolnost je na zadnjem mestu. Ti čustva zamenjuješ z nagonom. Tega je v starosti manj. Poskusi iskati osebe, ki so ti blizu po zgornjih lastnostih, namesto “dobrih bab”.
Saj si je že sam odgovoril – čustveno je prazen, ni čustvene topline, kar pa je imel v dolgotrajni zvezi – tista čustvena navezanost na partnerja.
Seks, lušt, to je vse trenutno in izključno za zadovoljitev nagonskih potreb – zato se počuti praznega in
Ksi v zvezi 10 in več let, ja je težko začeti znova. Težko zaupati novemu partnerju -ko se tudi odločaš. Iskreno , nedolžno in pristno čustveno se pa zaljubiš v življenju samo enkrat -prva ljubezen. Nikoli več tako kasneje ni, kot prvič.
Tema je stara pa vseeno. Berem bedarije, da prve ljubezni ne pozabiš nikoli. Ni res. Da po ločitvi dobiš slabše? Še večja neumnost. Pa kdaj je pravi čas in bla bla bla. Seveda lahko dobiš še 10x boljsega! Zaljubiš se lahko silovito tudi pri 50. Ljubezen svojega življenja spoznaš pri 45. Vse je v glavi. Nihče drug vam ne dela ovir v glavi kot vi sami. Nehajte poslušat in se držat pravil drugih pa vam bo v življenju šlo super!
Ne, nisi edini. Vsi kurbarji s starostjo postanejo takšni. Mladost mine, med se poliže, ljubice ovenejo, ostane pa žalost in praznina. Prej bi se moral zavedat, da drugačen izid kot tak ni možen, zdaj je prepozno. Nauči se živet sam, ker neke pristne ljubezni najverjetneje ne boš več našel. Mogoče boš našel še kakšno ostarelo ločenko ali vdovo, ki bo s tabo prijateljevala za hobi. Ampak dokler boš o ženskah razmišljal samo kot o materialu za seks, še tega ne boš dobil. Ne bi bil pri teh letih že čas da odrasteš?
V mladosti si čutil slo, poželenje, ki te je gnalo naprej. Zdaj tega poželenja ni več, si pač star, jebiga, zato čutiš praznino. Viagra ne pomaga pri poželenju, ta samo povzroči, da ti stoji, to je vse.
Zdaj si želiš, da se takrat ne bi ločil, ker meniš, da bi imel prijateljstvo, da bi imel sopotnika, da ne bi bil sam. Če prej nisi čutil ljubezni do nikogar, je niti sedaj ne boš. Ni vsakemu dano. Orientiraj se na tovarištvo in prijateljstvo, najdi si eno, s katero bi imel podobne hobije. To je vse, kar lahko imaš.
Ti pa pri tvojih letih res ne moreš govoriti o neizpolnjenem življenju! Pa meni deluje, da si že dosti ustvaril, le pika na i manjka. Za to imaš pa še več kot dovolj časa. Vse ob svojem času.
Avtor, lepo, da si se pokesal. Vsaj pred sabo in pred nami. Tako se začne.
Zdaj pa se še pred drugimi, ti veš katerimi, posuj s pepelom in se jim oddolži. Brez izgovorov, da je za to prepozno.
Če ne misliš urgirati in se spremeniti po teh spoznanjih, potem ke jokaš, če bi pa rad, da ti gre boljše, pa moraš za to sam poskrbeti, kot rečeno zgoraj.
Če si še pokesal, si šele na začetku. Ko boš ‘popucal podstrešje ‘ in ‘poravnal račune’, take in drugačne, se ti no vrnilo šlo in strast. Prej boš pa le jamral in boš postal frustriran starec.
Izbira oziroma odločitev je res le tvoja.