Nesrečno ljubosumje

Pozdravljeni!

Sem v resni zvezi že dve leti. Moj fant je krasen fant in ga imam neizmerno rada a imam pri sebi težavo, ker velikokrat naredim zdraho, ko je sploh ni! Se vam zgodi, da kdaj bleknete kakšne stvari, ki jih čez eno minutko obžalujete? No to se pri meni velikokrat dogaja. Sem zelo temperamentna punca in včasih malo preveč ljubosumna. Za brez veze, saj vem da me on nebi prevaral. Ljubosumna sem, če se pogovarja s katero od deklet, katere vem da so mu bile všeč pred mano.

Vedno kadar sva se skregala zaradi teh stvari sva se pobotala. Tokrat pa pravi, da sam ne ve več kaj naj. Pravi, da je nesrečen. Jaz bi rada popravila vse in se brzdala, da ne bi bila tako nesramno ljubosumna. On pa pravi, da ne ve.

Ali mu naj dam prosto pot? Ali se naj trudim še za najino zvezo. Saj si ne morem predstavljati, da nebi živela brez njega…. Kakšne ideje kako narediti spet moškega srečnega??

Ne moreš si predstavljati, da ne bi živela brez njega, pa vendar bi šlo tudi to. Po drugi strani pa, a si lahko predstavljaš vajin odnos oziroma sebe drugačno v tem odnosu, torej malo bolj umirjeno in zaupljivo? Če ja, potem delaj na tem, da uresničiš to predstavo. Po drugi strani pa je vprašanje, kolk te on “motivira”, da počneš kar pač počneš in da tega ne počneš bolje. Enako velja zanj. Hočeš nočeš, na naše vedenje vedno vplivajo tudi drugi in odnosa ne more gradit le eden. Nauči se izražati svoja občutja. Če te muči ljubosumje, mu povej, kako se počutiš v določenih momentih. Govori le o svojih občutkih. Na začetku je težko, posebej če tega nisi vajena in bi v tisti jezi, razočaranju najraje naredila kar po starem in svojega “scotala” iz srajce.

A da bi se mal vzela v roke in se kontrolirala, pa ni opcije?

a ne, ne, to ni ljubosumje in slaba samopodoba. To je šesti čut, ki te opozarja, da nekaj ni vredu. Saj je vendar dedc in mu že zato ni za zaupat.

Dokler bo verjela, da si brez njega ne more zamisliti življenja, bo tako reagirala.
Posesivno.
Posledično se zato zgodi ravno to, česar se najbolj boji.

Dokler bo verjela, da si brez njega ne more zamisliti življenja, bo tako reagirala.
Posesivno.
Posledično se zato zgodi ravno to, česar se najbolj boji.[/quote]

Ja, sej recimo da štekam ..(čeprav v bistvu ne, ker sem glih kontra)….

Okrog tega je veliko napisanega na netu.

http://www.viva.si/Psihologija-in-odnosi/3432/Posesivnost-in-nadzor-v-partnerskem-odnosu

http://vizita.si/clanek/dusevnost/posesivnost-ko-v-odnosu-zavlada-tema.html

Okrog tega je veliko napisanega na netu.

http://www.viva.si/Psihologija-in-odnosi/3432/Posesivnost-in-nadzor-v-partnerskem-odnosu

http://vizita.si/clanek/dusevnost/posesivnost-ko-v-odnosu-zavlada-tema.html%5B/quote%5D

Hvala, da si se potrudu :-))) ampak saj vem, kaj sta ljubosumje in
posesivnost, samo ne razumem ljudi, ki ju terajo….

Saj piše v članku.

Saj piše v članku.
[/quote]

Dobr no :-)))
A zanalašč nočeš razumet? Jaz vem zakaj do tega pride, samo vživet
se ne znam. Očitno so me meli radi….

O_o

Ti bi mu dala prosto pot?
Ti mu dovoliš, da odide, ti mu dovoliš s kom se sme in s kom ne sme pogovarjat, ti mu dovoliš… to, ono, drugo tretje?
Pa saj je kot v zaporu….. kdo ne bi želel pobegnit?

Si ti srečna ob nekom, ki te skoz šinfa, omejuje, pogojuje, upravlja s tabo…?

Zakaj ne bi bila preprosto srečna, da je on s tabo?
Veš, verjetno bi lahko bil z vsemi tistimi všečnimi puncami, ki jih je poznal pred tabo, pa ni! Ker se je odločil zate.

Psihoterapija, če si ne moreš pomagati. Namreč veš, da to ni prav in ne želiš tega početi, ampak kljub temu vedno pristaneš na istem, ker ne moreš kontrolirati bolezenskih negativnih čustev, nabitih z ljubosumjem, negotovosti, slabe samopodobe, strahu pred zapuščanjem – ki se skriva v tvojem nezavednem, torej izven dosega zavestnega upravljanja.

Pot k ozdravljenju vidim v tem, da ko boš fantu lahko ponudila možnost izbire, da pristopiš k njemu in ga vprašaš, če te želi zapustiti. Verjetno bi rad šel iz zveze, pa mu ti ne dopustiš, ampak samo še bolj zateguješ pas.

To je pa drugo. Res nisem razumel, kaj si imela v mislih.

To je popolna odvisnost, ker kdor ni sposoben živeti sam, da od drugih pogojuje, pravzaprav zahteva srečo, je kot pijavka v odnosih, ki brez gostitelja (lastnega partnerja) propade, če ne črpa “krvi”, a hkrati partnerja izčrpuje in mu odžira energijo, če je skoz prisesan na njega.

To je zelo nezrel odnos kot otrok-starši (ti si kot neboglen otrok, partner pa kot tvoj starš, ki bi naj skrbel za tvoje čustvene potrebe in srečo), kajti le otrok ni sposoben preživeti sam brez staršev in je od njih popolnoma odvisen. Točno to se moraš naučiti – živeti sama. Ko si sposobna živeti sama, šele takrat greš v odnos. In tudi v odnosu si moraš najti lastne hobije, ko “si sama”, kakor tudi partnerju dopustiti, da se druži z drugimi. Ker kdo ima rad drugega, mu dopušča svobodo.

Ti mu ne bi nikoli dala proste poti, hinavka.

:)))

Vame so moji prijatelji zelo ljubosumni nad ljubeznijo ki jo imam .

Bravo On!