nesrečno zaljubljena

všeč sva si bila na prvi pogled, takoj sva se ujela v pogovoru, hobijih, pogledih na življenje, humorju….in kar iskrilo se je!!! mene je odneslo, priznam. on je imel punco in jaz fanta, ki sem ga pustila, ker sem čutla da je to TO, da z njim hočem bit…in tko sva se ogromno družla in on je tuhtal in se odločal in ga je vleklo sem in spet tja k njej, vmes pa sva bila ves čas samo prijatelja. najprej mi je bilo všeč, da je tko načelen in da noče varat, potem pa se mi je počasi zazdelo, da sploh ni sposoben sprejet te odločitve, jo pustit, ji sesut življenje, sprejet nekaj čisto novega…in tako se je še naprej družil z mano in to seveda vedno bolj tajil, ker je bila, razumljivo ljubosumna. in tako se greva že eno leto. ne morem povedat, kako zelo sem se trudila, da bi ga pozabla, pa ne gre. še vedno vem ,da je on pravi zame in čeprav nikoli nisem bla preveč romantičen človek, sem pri njem enostavno zelo kmalu vedela, kaj mi pomeni. vmes sva bila celo skupaj na počitnicah, kjer se je seveda tri tedne dogajalo vse tisto, kar sva prej tlačila, fizična privlačnost je bla prehuda. v tistem času sva se spet tako zbližala, da sva nekako oba potihem vedela, da bi bla rada skupaj, ampak potem ga je doma spet zvil občutek odgovornosti, slaba vest, ljubezen do nje (ki vsekakor je, tega ne morem zanikat), spet se je odločal…že zdavnaj bi morala stran, ga odrezat, vem. pa ga še zmeraj čakam. ne vem, kako naj ga izbezam iz lupine, kamor pobegne, ker se noče soočiti sam s sabo. vbil si je v glavo, da bo rešil svoj odnos, čeprav ni prepričan, če bi z njo sploh rad bil in ga kar naprej nekaj moti, utesnjuje in omejuje. zakoplje se v delo in ne premišljuje o tem, kaj bi lahko bilo. siten je, zamorjen, jaz pa se ga spomnim srečnega in sproščenega in tak je bil takrat, ko je bil z mano. brez pretiravanja. mogoče bi ga lahko nehala čakat, če bi bila prepričana, da on ne čuti nič do mene in da nama “ni usojeno”. verjetno pa je eden tistih, ki bo vztrajal v vezi, čeprav ni 100% in čeprav bo iz nje vedno bežal…in se vračal. jaz pa se vrtim v začaranem krogu, po sili razmer se vidiva vsak dan in ne vem, kako naj se rešim.

To kar si napisala preberi, tako ene desetkrat!
Punca, kaj si delaš? Dobro premisli!

lep dan!

A je vredno čakati in čakati, kajti če bi hotel biti s teboj v resni zvezi ne bi vztrajal z drugo in govorim ti iz lastnih izkušenj. V tebi vidi prijateljico in nič več drugega..žal je tako in verjemi mi prišel bo drug, ki bo res tisti pravi…srečno…

tjaska ti je dobro napisala, taka je resnica, zal…. ampak, jaz sem bila v podobni situaciji (razlika je le, da je kmalu po tem, ko sva se spoznala punco pustil, vendar mi je jasno nakazal, da sem samo prijateljica, kljub skupnem pocitnikovanju poleti in pozimi)…. veza – ne-veza oz. najino druzenje pa se je vleklo 4 leta..:( ne samo sama, celo prijateljice so obupale nad mano, ker sem bila tako zaljubljena vanj… ….. pa vendar, letos pa se porociva 🙂

joj, Tinka, 4 leta??? pa že zdaj se mi zdi, da bom znorela. če bi prebrala svojo zgodbo z nevtralnega vidika, bi po moje rekla isto kot Tjaška…in moj razum mi to tudi kar naprej govori…obenem pa ga dovolj poznam, da vem, da mu nisem samo prijateljica. preprosto imam kar naprej občutek, da vleče in vleče svojo vezo (v kateri mu nič ni prav), ker je prvič punca ful odvisna od njega, on pa je človek, ki mu je blazno pomembno, da je odgovoren, da skrbi za vse, pa tudi če pri tem malo pozabi na to, kaj res čuti. če sva več skupaj, takoj čutim, kako ga spet vleče v mojo smer, ampak potem ima slabo vest. super človek mi je, ampak čustveno je pa res zatrt in vase zaprt in po malem mazohist.

Tinka, pa ti je ta tvoj že kdaj razložil, zakaj se ne more (ni mogel) odločiti, da bi bil resno s tabo?

ja vem, 4 leta je dolga doba, ampak… v mojem primeru se je splacalo potrpeti 🙂 moram priznati, da se je tale moj “posebnez” v zadnjih 6 mesecih izredno spremenil; si lahko mislis, glede na to, da me je zaprosil :))
njegov odgovor, zakaj je to vse skupaj trajalo toliko casa je bil pa tak pravi, moski; ker je cakal, da se bom tudi jaz spremenila in me je na nek nacin (meni neznan) testiral, ce ga imam res tako rada … ha ha ha
zate pa zal ne vem pravega odgovora; vse kar ti lahko recem je, da upaj na boljse. vem da to ni neka super tolazba ali neksen super nasvet, ampak… ce ga imas res rada, upam, da bos imela toliko moci, da bos prenesla ogromno, res ogromno.
poskusaj se edino zadrzati, da bi o njegovem trenutnem dekletu grdo govorila… vprasaj ga, kaj ga veze nanjo? sama leta ali kaj vec…. v glavnem, bodi boljsa kot je ona!
ne vem koliko si stara in koliko se ti mudi imeti resnega fanta in vse ostalo, kar to potegne za seboj… zelim ti pa veliko potrpljenja in upam, da bosta enkrat skupaj, v nasprotnem…. lahko ti recem, bo prisel drug (v kar ne dvomim), ampak mislim, da noben naslednji ne bo on.