Nestabilna razmerja

A misliš?

V reali poznam ljudi, ki so večinoma poparčkani. Na ven videt vse ok.
Moji vrstnki: samo dve poznam, ki sta ločeni. Zakaj pa sta ločeni pa ne vem.
Ko pa sem gor pogledam, ugotovim, da sta menda samo Margot in Boom, v stabilni vezi.

Hecno, ampak tudi sam opažam, da med mojimi prijatelji/znanci ni prav veliko ločenih, tule pa smo samski ali spet samski v večini.
Meni je jasno zakaj sem tukaj – ker me zanimajo pogledi ljudi, ki so v podobni situaciji. Zakaj sem sam? Ker sem raje sam in neodvisen kot pa v slabi zvezi.

Hecno, ampak tudi sam opažam, da med mojimi prijatelji/znanci ni prav veliko ločenih, tule pa smo samski ali spet samski v večini.
Meni je jasno zakaj sem tukaj – ker me zanimajo pogledi ljudi, ki so v podobni situaciji. Zakaj sem sam? Ker sem raje sam in neodvisen kot pa v slabi zvezi.[/quote]

Misliš, da tu gor lahko dobiš realen pogled? Ti pa si optimist. 🙂

Je pa dobro, da si tu gor, da nam pomagaš s svojimi izkušnjami.

Hecno, ampak tudi sam opažam, da med mojimi prijatelji/znanci ni prav veliko ločenih, tule pa smo samski ali spet samski v večini.
Meni je jasno zakaj sem tukaj – ker me zanimajo pogledi ljudi, ki so v podobni situaciji. Zakaj sem sam? Ker sem raje sam in neodvisen kot pa v slabi zvezi.[/quote]

Misliš, da tu gor lahko dobiš realen pogled? Ti pa si optimist. 🙂

Je pa dobro, da si tu gor, da nam pomagaš s svojimi izkušnjami.[/quote]

Iz življenja drugih se ne moremo naučiti kaj prida, ampak le iz lastnih izkušenj. Kako je z odnosi, ti ne more dati jasnega odgovora nobena statistika. Statistike se poslužuje tisti, pri katerem je nagnjenje, da nekaj pokaže v bolj pozitivni ali negativni luči, s katerimi želi potrditi lastno gledišče – da nekaj stori ali pa ne naredi, tako kot v tvojem primeru, kjeer ti je statistično ugodneje zakonske odnose prikazati v negativni luči lastne psihološke ekonomije samskih (iskanje vzroka za partnerske neuspehe), kar je druga plat kovanca, da bi poročeni poskušali prikazati zakonske odnose v izključno pozitivni luči (a v ozadju bi dejansko imeli zakonske težave).

Zakon je škoz osnova pri vzgoji otrok, preden ti odrastejo, je vsekakor pomembno, da par deluje kot družina, torej povezano in složno.

..kaj pa je za vas sploh stabilno razmerje? tudi popolnost je lahko monotona……

Ja, poznam. Dveh sem se spomnila, takole iz glave.[/quote]

Če poznaš dva taka (pa še to je samo tisto, kar se kaže navzven), je to zelo malo, če upoštevamo, koliko je parov.[/quote]

Saj nista samo dva. Dveh sem se spomnila iz glave. Verjetno bi se še koga, če bi si vzela več časa. Jih pa res ni veliko, to pa drži. Sicer pa, kaj pa potem, če poznam samo dva? Misliš, da bi mi to moralo vzeti pogum? Ne. Take reči so mi bile ravno največji izzivi v življenju. Kako bi pa danes živel Jack Ma, če bi se oziral na obubožano okolico? Verjetno bi čepel v eni baraki in objokoval svojo nesrečno usodo.

Sploh pa, kdo se ozira na to klavrno statistiko in trenutne trende tradicionalne družine (ali so te v zatonu ali ne), ko sreča osebo, ki jo ima rad in ko ta v trenutku pomete z vsemi predsodki, če jih je do takrat slučajno še imel? Nben.

a te je postelja abortirala, al si tipknila samo spotoma, ko si šla scat

Hecno, ampak tudi sam opažam, da med mojimi prijatelji/znanci ni prav veliko ločenih, tule pa smo samski ali spet samski v večini.
Meni je jasno zakaj sem tukaj – ker me zanimajo pogledi ljudi, ki so v podobni situaciji. Zakaj sem sam? Ker sem raje sam in neodvisen kot pa v slabi zvezi.[/quote]

Misliš, da tu gor lahko dobiš realen pogled? Ti pa si optimist. 🙂

Je pa dobro, da si tu gor, da nam pomagaš s svojimi izkušnjami.[/quote]

Eh… kdo pa govori o realnem pogledu? Realen pogled si ustvariš sam, glede na okoliščine. Sicer je tule na MON-u precej dobrih nasvetov, samo izbrskat jih moraš sam, ker je precej tudi slabih. Različni pogledi ti razširijo horizont. Sam zase pa vem kako in kaj.
Izgleda pa, da bo počasi treba odit od tule, ker sem očitno postal moteč. 😀

Misliš, da tu gor lahko dobiš realen pogled? Ti pa si optimist. 🙂

Je pa dobro, da si tu gor, da nam pomagaš s svojimi izkušnjami.[/quote]

Iz življenja drugih se ne moremo naučiti kaj prida, ampak le iz lastnih izkušenj. Kako je z odnosi, ti ne more dati jasnega odgovora nobena statistika. Statistike se poslužuje tisti, pri katerem je nagnjenje, da nekaj pokaže v bolj pozitivni ali negativni luči, s katerimi želi potrditi lastno gledišče – da nekaj stori ali pa ne naredi, tako kot v tvojem primeru, kjeer ti je statistično ugodneje zakonske odnose prikazati v negativni luči lastne psihološke ekonomije samskih (iskanje vzroka za partnerske neuspehe), kar je druga plat kovanca, da bi poročeni poskušali prikazati zakonske odnose v izključno pozitivni luči (a v ozadju bi dejansko imeli zakonske težave).

Zakon je škoz osnova pri vzgoji otrok, preden ti odrastejo, je vsekakor pomembno, da par deluje kot družina, torej povezano in složno.[/quote]

S tem se pa ne strinjam. Nekako tako sem razmišljal v srednji šoli… danes pa vem, da se je najceneje učiti iz tujih napak.

Sveže ločen, ti še kar napiši kaj. Je fajn, če pride sem gor nekdo, ki pametno razmišlja. Ki mu partnerstvo pomeni še kaj drugega kot seks in piškoti in gledanje TV.
Me prav veseli, da se najdejo tudi še taki moški, ki prosti čas preživljajo s partnerko (oz. bi želeli imeti tako partnerko, da bi tako bilo).

Iz življenja drugih se ne moremo naučiti kaj prida, ampak le iz lastnih izkušenj. Kako je z odnosi, ti ne more dati jasnega odgovora nobena statistika. Statistike se poslužuje tisti, pri katerem je nagnjenje, da nekaj pokaže v bolj pozitivni ali negativni luči, s katerimi želi potrditi lastno gledišče – da nekaj stori ali pa ne naredi, tako kot v tvojem primeru, kjeer ti je statistično ugodneje zakonske odnose prikazati v negativni luči lastne psihološke ekonomije samskih (iskanje vzroka za partnerske neuspehe), kar je druga plat kovanca, da bi poročeni poskušali prikazati zakonske odnose v izključno pozitivni luči (a v ozadju bi dejansko imeli zakonske težave).

Zakon je škoz osnova pri vzgoji otrok, preden ti odrastejo, je vsekakor pomembno, da par deluje kot družina, torej povezano in složno.[/quote]

S tem se pa ne strinjam. Nekako tako sem razmišljal v srednji šoli… danes pa vem, da se je najceneje učiti iz tujih napak.[/quote]
In kaj si se naučil iz tujih izkušenj? saj veš, da varanje je že od nekdaj pa vseeno si bil prevaran. Torej ti tuje izkušnje niso kaj dosti koristile. Si jo doživel kar sam. In ker si občutil, kako boleča je ta izdaja( čustva drugih le ne moreš čutit) si verjetno, kaj potegnil iz nje. Ampak zaenkrat še dvomim v to, ker še preveč o bivši govoriš. Ko nehaš o bivšem partnerju premlevat, takrat si zagotovo prebolel.
V srednji šoli pa se mladci ne ukvarjajo s tem, kar je matjažko napisal.. je glava prepolna drugih najstniških stvari.

Iz življenja drugih se ne moremo naučiti kaj prida, ampak le iz lastnih izkušenj. Kako je z odnosi, ti ne more dati jasnega odgovora nobena statistika. Statistike se poslužuje tisti, pri katerem je nagnjenje, da nekaj pokaže v bolj pozitivni ali negativni luči, s katerimi želi potrditi lastno gledišče – da nekaj stori ali pa ne naredi, tako kot v tvojem primeru, kjeer ti je statistično ugodneje zakonske odnose prikazati v negativni luči lastne psihološke ekonomije samskih (iskanje vzroka za partnerske neuspehe), kar je druga plat kovanca, da bi poročeni poskušali prikazati zakonske odnose v izključno pozitivni luči (a v ozadju bi dejansko imeli zakonske težave).

Zakon je škoz osnova pri vzgoji otrok, preden ti odrastejo, je vsekakor pomembno, da par deluje kot družina, torej povezano in složno.[/quote]

S tem se pa ne strinjam. Nekako tako sem razmišljal v srednji šoli… danes pa vem, da se je najceneje učiti iz tujih napak.[/quote]

Če se začnem učit na napakah forumašev, bi rekel, da se ne splača it resne zveze, ker boš slej ali prej ostal sam, razočaran in celo prevaran. Posledično torej, da so dobri partnerji iluzija – da nekaj čemur pravimo dober partner, ne obstaja. Ali, če že obstajajo, so oddani. Najboljši so torej poročeni in ker so najboljši, potem ima človek dve možnosti:

1) se usesti in čakati, da je tak partner prevaran in razočaran ter se loči (glede na forumske izkušnje se to dogaja le najboljšim in najbolj ljubečim ter brez napak)
2) se začeti imeti rad in si privoščiti – le najboljše.

S tem se pa ne strinjam. Nekako tako sem razmišljal v srednji šoli… danes pa vem, da se je najceneje učiti iz tujih napak.[/quote]
In kaj si se naučil iz tujih izkušenj? saj veš, da varanje je že od nekdaj pa vseeno si bil prevaran. Torej ti tuje izkušnje niso kaj dosti koristile. Si jo doživel kar sam. In ker si občutil, kako boleča je ta izdaja( čustva drugih le ne moreš čutit) si verjetno, kaj potegnil iz nje. Ampak zaenkrat še dvomim v to, ker še preveč o bivši govoriš. Ko nehaš o bivšem partnerju premlevat, takrat si zagotovo prebolel.
V srednji šoli pa se mladci ne ukvarjajo s tem, kar je matjažko napisal.. je glava prepolna drugih najstniških stvari.[/quote]

Jah… na MON sem prišel vedrit šele po prevari in od takrat sem se naučil precej. Ljudi sem vedno ocenjeval na podlagi izkušenj, ki sem jih imel z njimi in informacij, ki so o njih krožile. Glede bivše – to je pač moja izkušnja, ki sem jo doživel in zakaj ne bi povedal kaj in kako se mi je zgodilo? Aja… zato ne, ker je v zgodbi tudi bivša. 😀
Prej sem imel s tem težave, danes jih nima vač in o tem lahko razpravljam brez zadržkov. Bivša je pa že lep čas odpisana, ne boj se zame, predvsem zaradi njenih značajskih potez, ki so se v zadnjih dveh letih zakona tako zelo spremenile, da je kot osebe skorajda nisem več prepoznal. In ja, v debatah, ki se tičejo teh dogodkov jo bom pač omenjal predvsem v kontekstu “česa ne smemo početi, če hočemo imeti družino in dober zakon”.
Odgovorov bi se lahko lotil tudi tako, kot se jih loteva Matjažko – z instant psihologijo oz. z vidika psiholoških kuharskih receptov (folka, ki ljudi ocenjujejo na tak način, je na MON-u kar precej). To pač ni moj način doživljanja drugih oseb. Skratka ne premlevam več že premletega, ker je to jalovo delo, če pa me že kdo spodbode pa mu pač odgovorim.
O srednji šoli in učenju na tujih napakah na splošno sem govoril, ne o ločitvah in odnosih, zato sem prepričan, da se tudi danes marsikdo od majstnikov uči na napakah ostalih, tako kot smo se tudi mi.

Izkušnje drugih, da se iz njih kaj naučiš- lepo se sliši, a ko se sam znajdeš v podobni situaciji, ker te življenje nepričakovano trofne tam, kjer nisi htel… Najstnica ve, da lahko zanosi, ker je njena kolegica tudi. A zaljubljena trapica nasede sladkim besedam, da bo pazil… in konča noseča. Izkušnja njene kolegice jo ni popolnoma nič naučila. Sama je morala dati izkušnjo čez.
Mogoče se celo uspeš izognit hudim izkušnjam. Tako da se distanciraš od ljudi. Ker vsak stik s človekom( tudi virtualni) piše novo izkušnjo.. ta moment misliš, da si ok, v drugem se že najdeš tam, kjer nisi želel biti… Ali pa se distanciraš stran od ljudi. Ampak tebe vidim, da puščaš vabila ženskam po Monu… torej se ljudem ne izogibaš. Ne veš pa, ali te bo nova( ko bo prišla, če sploh bo seveda) spet prevarala. Ampak če iščeš, si želiš nove..
Opirat se na informacije, ki jih nekdo o nekom poda, ni ravno verodostojno. Verjetno tvoja bivša ne govori o tebi tako kot ti sam o sebi. Kateri verziji bi želel, da naključni poslušalec verjame- njeni ali tvoji? Torej vsak mora zase nekoga spoznati, kar pomeni že lastna izkušnja, da poda oceno o človeku, ki pa je še vedno samo njegova ocena. saj nekdo drug lahko v taisti osebi vidi nekaj drugega…

Najprej o tvoji paraleli z najstnicami…
Res je, butasta najstnica se pač ne bo znala učit iz izskušenj kolegice. Takih trapic, kot jih ti opisuješ, je bilo nekaj tudi v moji družbi, ampak večina je pač prepoznala pasti in se jim izognila. Zanimivo, ampak pri teh, ki so take probleme imele, sem sam opazil značajske poteze, ki mi že takrat niso bile všeč, čeprav jih nisem znal opredeliti. Danes bi jih lahko… razne narciske, s sicer slabo samopodobo, ki so se pač hranile s priljubljenostjo in izstopanjem. Hecno je tudi to, da me take nikoli niso privlačile, raje sem imel take, ki niso izstopale in so imele svoja stališča, ki jih niso pobrale direktno od drugih.
In zdaj o življenju:
Nisem človek impulzov, čeprav rad uživam v marsičem. Ljudem, družbi, se ne izogibam, ker niso vsi enaki in življenje me je že v rani mladosti naučilo, da ne smeš imeti pričakovanj oz. ta lahko formiraš šele po tem, ko človeka zares dobro in daljši čas poznaš. Previdnost in premišljenost sta bistveni za to… Enako ravnam pri govoricah. Včasih so neosnovane, včasih preprosto potencirane in jim pač ne verjameš, so mi pa lahko vodilo pri tem kaj je potrebno najprej preveriti in premisliti o nekom. Tisti, ki slepo verjame govoricam se bo v življenju gotovo večkrat opekel.
Kaj pa zdaj bivša govori o meni je pa njena stvar in me . Drži sicer, da je v silni stiski ohranjaja lastne verodostojnosti ihtavo razlagala marsikaj pa ji tudi njene prijateljice niso verjele… Na koncu izpade smešen tisti, ki prodaja buče. Jaz pač nisem razlagal ničesar, za čimer nisem mogel 100% stati.

a te je postelja abortirala, al si tipknila samo spotoma, ko si šla scat[/quote]

Oboje :))

a te je postelja abortirala, al si tipknila samo spotoma, ko si šla scat[/quote]

Oboje :))[/quote]

vprašanji sta bili retorični ☺

Če poznaš dva taka (pa še to je samo tisto, kar se kaže navzven), je to zelo malo, če upoštevamo, koliko je parov.[/quote]

Saj nista samo dva. Dveh sem se spomnila iz glave. Verjetno bi se še koga, če bi si vzela več časa. Jih pa res ni veliko, to pa drži. Sicer pa, kaj pa potem, če poznam samo dva? Misliš, da bi mi to moralo vzeti pogum? Ne. Take reči so mi bile ravno največji izzivi v življenju. Kako bi pa danes živel Jack Ma, če bi se oziral na obubožano okolico? Verjetno bi čepel v eni baraki in objokoval svojo nesrečno usodo.[/quote]

Saj to ves čas govorim, Antilopa bi morala biti poševnooka, bi takoj dobila Evropejca za moža. 😀

Dajanje teži statistiki za osmišljevanje lastnih življenjskih dilem iz področjih, kjer smo neuspešni, je samo izgovor.

Saj nista samo dva. Dveh sem se spomnila iz glave. Verjetno bi se še koga, če bi si vzela več časa. Jih pa res ni veliko, to pa drži. Sicer pa, kaj pa potem, če poznam samo dva? Misliš, da bi mi to moralo vzeti pogum? Ne. Take reči so mi bile ravno največji izzivi v življenju. Kako bi pa danes živel Jack Ma, če bi se oziral na obubožano okolico? Verjetno bi čepel v eni baraki in objokoval svojo nesrečno usodo.[/quote]

Saj to ves čas govorim, Antilopa bi morala biti poševnooka, bi takoj dobila Evropejca za moža. 😀

Dajanje teži statistiki za osmišljevanje lastnih življenjskih dilem iz področjih, kjer smo neuspešni, je samo izgovor.[/quote]

Vsekakor se strinjam, vendar po drugi strani pa tebi ne bi škodilo, če bi vsaj malce ošvrknil novejšo statistiko in raziskave o spolnem življenju nežnejšega spola, da ne boš več takšnih neumnosti klatil. Sej boš, ane? Dej no. Meni na ljubo. 😀

Ma ženske vas poznam ko svoj žep na riti in čitam kot odprte knjige. A je tu še kaj za raziskat? 😀

Ma ženske vas poznam ko svoj žep na riti in čitam kot odprte knjige. A je tu še kaj za raziskat? :D[/quote]

Ma jst to teb čist verjamem, samo po moje si ti dislektik. Ne vem no… 🙂

Vsaka veza je trdna, dokler traja. Potem pa ne več tako zelo.:))))

Vse sorte je.

Jaz poznam, kar nekaj takih, ki imajo dolgotrajno zvezo (zakaj so pa skupaj pa ne vem), predvidevam da zato ke se imajo radi, se spoštujejo …. poznam pa tudi kar nekaj parov (predvsem mlajših), ki imajo po 2, 3 otroke in so šli narazen po nekaj letih zveze; baje zato, ker so šele potem spoznali “ljubezen svojega življenja”.

Pa ni razlike med moškimi in ženskami. 🙂