Netto teža hrane, pakiranega sadja in zelenjave- kontrolirate?

Glede na včerjašnjo izjavo enega od bodočih tekmovalcev šova Gostilne, da nekateri gostinci goljufajo tako ,da “ponaredijo” npr. telečji zrezek s svinjsko ribico in zaračunajo teletino, me ne čudi.

me je pa presenetilo sledeče, ko sem začela malo spremljat uradno težo nsključno izbranih ali kupljenih artiklov.

1. primer: Martinov kruh iz Lidla – zelo me je presenetilo, da že kak mesec dni hlebec po velikosti zdaleč ni več tak, kot je bil pred cca pol leta-zgleda samo še kot pol kilogramski hlebček, ne kilogramski. Pa ni hec v tem, da bi bil morda premalo vzhajan, ker bi bil potem bolj “zbit” – po konsistenci je popolnoma enak, kot prej. In ga doma včeraj dam na kuhinjsko tehtnico in je tehtal 850 gramov (!) namesto 1000 gramov.

2. Primer: Zelena Dolina, jogurt s smetano, okus kokos: Najprej odprem prvega in se mi čudno zdi, kako malo je notri vsebine – po izkušnji vem, da je bilo pred enim mesecem, ko smo kupili za cca 1 prst prostora pod robom, tukaj skoraj za 2 prsta -torej bistveno manj. Na embalaži piše netto teža: 150 gramov. Dam na tehtnico preden je šel na žlico in tehtnica z lončkov vred pokaže 133 gramov (torej embalaža+ vsebina). Danes stehtam najprej še enega, ki je bil kupljen sočasno iz iste serije v isti trgovini, originano zaprtega – celotna teža z embalažo 144 gramov, na embalaži pa piše netto teža 150 gramov-torej bi moralo biti vsebine notri 150 gramov+ embalaža ( tokrat tudi poslikano).

3. Primer: SPAR blagovna znamka pudinga duo, kopija Monte ( pol vanilije pol lešnik.kakav) tisti štirje lončki skupaj. Odprem in spet za prst in polmanj vsebine, kot pred cca dvema mesecema, ko smo ga kupili.

4. Primer: spet tile duo pudingi, pakirani štirje skupaj, okus vanilija-lešnik-kakav, tokrat TUŠ, blagovna znamka, ki jih polnij v Nemčiji – so po okusu boljši od Šparovih in original Montejevih. AMpak vsebina, ki je bila notri, je bila spet manj, kot npr. pred enim mesecem, ko smo kupili.

Zadnjič tudi kupujem v Hoferju npr. tiste šampinjone, 500 gr pakirane, pa papriko 500gr , pa je bila teža tako različna od zavitka do zavitka – od 480 gramov do 580 gramov celotni paket, s tem, da je treba odštet še težo embalaže, ki je vsaj 35-40 gramov. Torej so me izkušnje sedaj naučile, da naj vse tehtam pred nakupom, da bo res netto teža vsebine toliko, kot piše na embalaži proizvajalca/dobavitelja.

Ampak počasi se mi pa tole že zdi rahlo nategovanje, ko za iste cene dobivamo manj vsebine izdelkov. Ali bodo proizvajalci sedaj na tak način poizkušali ohranjat cene izdelkov in ponujat morda tudi akcije, ko bo pod zaprtimi pokrovi manj vsebine – ker je ne vidiš, preden ne odpreš? Ker se mi dozdeva, da preprosto ne more biti naključje, pri štirih različnih izdelkih, različnega proizvajalca – koliko je pa še neodkritega, pa nihče ne ve…

To je stara stvar – jaz sem se že dolgo nazaj tukaj razburjala, ker so bili recimo detergenti razredčeni –
prej so imeli konsistenco gela, potem so bili pa kar tekoči – ista flaška, isti proizvajaleč, pa šamponi, pa
vse, kjer se da nategovati kupce.
že dolgo opazujem, da v trenutku, ko si en izdelek zagotovi kupce, mu kvaliteta močno pade.Ali pa
seveda količina. Embalaža ostane ista, prodajajo pa pofl .

Pa si pri kruhu pogledala deklaracijo? Sprašujem zato, ker se je meni zdelo isto čudno (sicer druga trgovina in drug pekovski izdelek), ker je vse zgledalo isto kot prej, tudi ista cena, samo manjša količina. Potem pogledam deklaracijo in so dejansko napisali novo vrednost (400 namesto 500 gramov). Tako da jih ne bi mogla direktno obtožiti zavajanja, je pa bilo posredno, ker je vse zgledalo enako kot prej.

Pa kaj dejansko kdo uživa te Monteje in ostalo podobno sranje? Ali se nimate nič radi? 🙂

Ne, Lidl nima nobenega deklaracijskega listka na vidnem mestu v predelu s sapomosprežnim jemanjem v poslovalnicah napečenega kruha, kjer ta kruh je-si ga sam ven vzameš in daš v vrečko, samo listek, na katerem piše Martinov kruh in pa cena 1,29 eur.

Najbolj znan primer so čokolade. Včasih so bile ta velike 30 dag, danes so 20 dag. Ista velikost, le tanjše so.

Tudi kisle smetane so zelo različne, enaka velikost kozarca, notri pa od 150 – 180 g.

Potrošnik mora biti pač veliko bolj pozoren.

Mene pa najbolj moti NEuporaba tare pri delikatesah in mesu. Vse tehtnice so naštimane na 0.00, potem pa gor naložijo polno ovojnega papirja, pri npr. biftku ali francoski solati celo sklečko. Tara bi morala znašati vsaj 0,5 dag.

V tujini poglejte na tehtnico, večina jih ima taro.

Ne pomagaš nič s pisanjem neumnosti, žal – sicer pa tudi morda prenekatero živilo hranilo po tvoji izbiri, ki ga slučajno kupiš, če seveda vsega (oh in ah zdravo in neoporečno) ne pridelaš in vzgojiš doma, niso morda toliko težki, kot piše na embalažah in kolikor plačaš.

Ja, se strinjam -potem pa ta papir lepo plačaš toliko na kilogram, kot vsebino – pri pršutu, suhih mesninah je to kar nekaj denarja. Jaz vedno prosim, da pred menoj starirajo – torej dajo tehtnico na ničlo -tisti papir je sestavljen iz plastike in papirja, ki ga potem v velikih centrih še zvarijo in dostikrat tehta gram do gram in pol – gram in pol suhe salame pa je tudi že nekaj, npr.

Take stvari zelo zanima Zvezo potrošnikov Slovenije.

To je lahko njihov naslednji test … bodo veseli tvojega e-pisma.

Ja, se strinjam -potem pa ta papir lepo plačaš toliko na kilogram, kot vsebino – pri pršutu, suhih mesninah je to kar nekaj denarja. Jaz vedno prosim, da pred menoj starirajo – torej dajo tehtnico na ničlo -tisti papir je sestavljen iz plastike in papirja, ki ga potem v velikih centrih še zvarijo in dostikrat tehta gram do gram in pol – gram in pol suhe salame pa je tudi že nekaj, npr.[/quote]

Ok, to je že zelo pikolovsko, meni tisti cent gor ali dol ne pomeni toliko. Se pa v ostalem s tabo strinjam glede zavajanja pri nominalno enakih izdelkih, ki pa nimajo več enake vsebine (ali količinsko ali po okusu/sestavinah).

Ja, se strinjam -potem pa ta papir lepo plačaš toliko na kilogram, kot vsebino – pri pršutu, suhih mesninah je to kar nekaj denarja. Jaz vedno prosim, da pred menoj starirajo – torej dajo tehtnico na ničlo -tisti papir je sestavljen iz plastike in papirja, ki ga potem v velikih centrih še zvarijo in dostikrat tehta gram do gram in pol – gram in pol suhe salame pa je tudi že nekaj, npr.[/quote]

Ok, to je že zelo pikolovsko, meni tisti cent gor ali dol ne pomeni toliko. Se pa v ostalem s tabo strinjam glede zavajanja pri nominalno enakih izdelkih, ki pa nimajo več enake vsebine (ali količinsko ali po okusu/sestavinah).[/quote]

Oprosti, ni pikolovsko še zdaleč ne – nikjer ne piše, da moramo ovojni papir plačevat za ceno stvari, ki nam jih noter zavijejo, no, to je čisto nategovanje kupcev-tako kot starirajo tehtnico, ko dajejo v plastične posodice npr. francosko solato, tako bi morali starirat tudi ta papir. Cent tukaj, cent tam, 30 centov tukaj, euro tam – se nabere hitro. Jaz včasih najdem po tleh na cesti kakšen cent in ga poberem, mi prav včasih pride, ali pa otroku za v šparovec. Ti ne?

Ok, to je že zelo pikolovsko, meni tisti cent gor ali dol ne pomeni toliko. Se pa v ostalem s tabo strinjam glede zavajanja pri nominalno enakih izdelkih, ki pa nimajo več enake vsebine (ali količinsko ali po okusu/sestavinah).[/quote]

Oprosti, ni pikolovsko še zdaleč ne – nikjer ne piše, da moramo ovojni papir plačevat za ceno stvari, ki nam jih noter zavijejo, no, to je čisto nategovanje kupcev-tako kot starirajo tehtnico, ko dajejo v plastične posodice npr. francosko solato, tako bi morali starirat tudi ta papir. Cent tukaj, cent tam, 30 centov tukaj, euro tam – se nabere hitro. Jaz včasih najdem po tleh na cesti kakšen cent in ga poberem, mi prav včasih pride, ali pa otroku za v šparovec. Ti ne?[/quote]

Ma v bistvu ne. Večkrat tudi na blagajni pustim par centov. Ok, tja do deset centov, več pa še nisem.

No, to, da je v lončku manj vsebine, kot bi jo moralo biti, je gladka goljufija.
Tisto, ko zmanjšujejo količino, cena je pa ista, je pa prefinjeno nategovanje, uradno pa ni goljufija. O tem se je pisalo (mislim, da prav v Vipu) že pred časom, šlo je pa za paštete in podobno. In ko potem preračunaš odstotek podražitve, gre ponavadi za več kot deset odstotkov (inflacija je pa trenutno okoli 3,5 odstotka, torej).

Sem ravno zadnjič v Mercatorju videla en pakiran ohrovt. In me je matral firbec in sem ga postavila na vago. Teža manjša. Vprašam potem pri blagajni, kako imajo te pakirane stvari lahko že navagane, če čez dan zelenjava izgubi težo. Logično, da pade malo skupaj, se malo izsuši, ker ni takšna kot zjutraj, ko so jo pakirali. In je rekla, da oni nimajo kaj, ker jim tako pripeljejo.
Potem sem pa probala še glavnato zeljo s tisto prozorno vrečko, pa z vrečko vred pride cent dražje. Ne gre sedaj za ta cent, ampak ja, na račun marsičesa, kar dejansko ne dobiš, preplačaš zadevo. Ravno tako je pri salamah, ko vagajo na papirju. In bi morali uporabljati tisto prozorno folijo, ki praktično nima nobene teže. Tako pa, če ti da velik papir, doplačaš zraven kako deko papirja namesto deke salame. Čeprav pravijo, da imajo na tehtnici tako naštimano, da je papir odbit. Ja prav res. Zvagajte enkrat sami doma, pa ne na pokvarjeni vagi.

Eni se res ukvarjate z malenkostmi. Zraven pa zunaj avto, ki bo v petih letih kredita preplačan 5.000 evrov. Ampak tisto je pa ok.

V Lidlu imajo deklaracijo na regalu poleg sveže pečenega kruha in to pri vsakem izdelku. Kar se pa Martinovega kruha tiče, pa je to po mojem bolj problem dobavitelja kot Lidla, ki je v tem primeru Žito.

Kako ozkogledno razmišljanje! A misliš, da smo nekateri tako materialistično naravnani, da še avtomobile na kredit kupujemo?

Pozdravljeni ‘nič novega’.

Ker se tiče tehtanja v Mercatorju, na vseh oddelkih ravnamo skladno s 4. členom Pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih za opravljanje trgovinske dejavnosti in pri tem uporabljamo tehtnice, ki so podvržene rednemu meroslovnemu nadzoru. Pravilnik je sprejet na podlagi Zakona o varstvu potrošnikov, ki med drugim narekuje, da blago prodamo v primerni embalaži, ki mora biti zdravju neškodljiva, primerna obliki in teži blaga.

Lep pozdrav,
za Mercator, Marta Polovšak, Sektor kakovost, nadzor in varovanje