Nevarnost škropil vinske trte v juniju
Včeraj sem se sprahajal po vinski poti. Na enem odseku je nekdo škropil svojo trto s pršilnikom. V enem hipu je obrnil pršilnik proti cesti (jasno me ni videl). Cel oblak je šel na mene, po roki in v nosu sem začutil vlažnost/kapljice in zavohal blag sladek vonj.
Sprašujem se če kdo ve kako nevarno je takšna kratka izpostavljenost. S čim se škropi v tem obdobju? In kako “varno” se je sprehajati po vinski poti v tem času, ko se na veliko škropi.
Hvala!
Moja izkušnja je taka. Lani v tem času sem hodila po stezi ob potoku. Naenkrat je prišel traktorist in val škropiva usmeril ne samo proti vinogradu, tudi proti meni. Me je gotovo videl. V trenutku sem imela popolnoma zameglena očala, ker nosim očala, lepljiv obraz, on pa je brezbrižno nadaljeval s svojim strupljenjem.
Tako sem bila ogorčena, da sploh nisem mogla nič reči. Človeka tudi poznala nisem in je potem nadaljeval na drugem koncu.
Moja izkušnja je taka, da sem še ves teden čutila rahlo omotico in kar zmrazi me, ko zagledam te vehementne bio “vinogradnike”.
Posledice bodo nedvomno za vedno.
če ti praviš, bo že držalo……ker so arabkinje v burkinijih na plažah, je verjetno precej hladno, a ne.
Ko jaz špricam, vedno nosim bel kombinezon in celoobrazno dihalno masko…..pa četudi špricam z ekološkimi pripravki brez karence itd….torej po tvojem verjetno vedno špricam najmanj z radioaktivnimi substancami. je pa res, da ko me mimohodeči vidijo, se kar sami umaknejo.
Itak, da je bil zaščiten z masko, saj bi drugače zlezel skupaj od rezkega vonja. Ker je blizu cesta, nisem slišala od kod prihaja traktor in se nisem zanesla, drugače bi se umaknila. Vsaka šola nekaj stane, nikoli več na sprehod tja, kjer so vinogradi.
Moja izkušnja je taka.
In take brezvestneže bi bilo potrebno kaznovati.
Pa se nimaš na koga obrnit.
Sistemik se zdaj uporablja, žveplo je samo za izboljšanje okusa, da je bolj sladko :-), tako da je zaščiten proti plesni. Monklje bi se morale vsaka dva tedna temu izpostavit, pa ne bi več plesnele.
Spodnja je pa res uboga, traktorsko škropljenje je popolnoma neopazno, ko ona peš pridrvi s tako hitrostjo, ni šans, da bi videla. Drugače pa da vas malo ozaveščam, kombinezon in maska sta pri traktorskem škropljenu obvezni po pravilniku o uporabi FFS, pa magari šprica s samo vodo, pri nahrbtni pa vsaj maska.
Moj stric je zelo dober vinogradnik in nikoli ne škropi. Zdaj se pa vprašaj zakaj. Ker je delo posvetil samo vinogradništvu. Današnji človek pa hoče imeti vse. Hobij plačan, delo plačan. To pa potem prinese posledice. Bodi s srcem in dušo pri eni stvari in ne bo treba skakati in škropiti kot nor. Bodi prisoten cel dan po osem ur in več pri trtah pa boš imel vino kot se šika in trdo zdravo kot se šika.
Moj stric je zelo dober vinogradnik in nikoli ne škropi. Zdaj se pa vprašaj zakaj. Ker je delo posvetil samo vinogradništvu. Današnji človek pa hoče imeti vse. Hobij plačan, delo plačan. To pa potem prinese posledice. Bodi s srcem in dušo pri eni stvari in ne bo treba skakati in škropiti kot nor. Bodi prisoten cel dan po osem ur in več pri trtah pa boš imel vino kot se šika in trdo zdravo kot se šika.
[/quote]
moja teta je zelo dobra kuharica in nikoli ne soli. zdaj se pa vprašaj zakaj ker je delo posvetila samo kuhanju. in za “hobij” bi lahko lagala tako kot ti….
Moj stric je zelo dober vinogradnik in nikoli ne škropi. Zdaj se pa vprašaj zakaj. Ker je delo posvetil samo vinogradništvu. Današnji človek pa hoče imeti vse. Hobij plačan, delo plačan. To pa potem prinese posledice. Bodi s srcem in dušo pri eni stvari in ne bo treba skakati in škropiti kot nor. Bodi prisoten cel dan po osem ur in več pri trtah pa boš imel vino kot se šika in trdo zdravo kot se šika.
[/quote]Take lahko ti prodajaš forumskim teletom, veš? Koliko grozdov in koliko listov mu ostane jeseni? Ti jaz povem? Niti eden, razen če ima šmarnico ali izabelo ali bakoš. Dvakrat bo tako naredil , tretje leto lahko seka ven. Zelena dela, ki jih vsi delamo, zračnost trt, zmanjšujejo razmah bolezni, nikakor pa ne zadoščajo, zraven tega imaš škropljenja proti škržatku recimo, ki prenaša trsne rumenice, ki so obvezna, sicer plačaš kazen, če inšpekcija to ugotovi, če se pa pojavi trsna rumenica pa moraš sekat ven.
Seveda ne gre. Je moj sosed probal eno leto, nekaj časa se je trudil, obtrgavala vse obolelo, na koncu je obupal in pustil še tistih par listov posušit pred jesenjo, grozdje je pa že prej vzela peronospora, Čeprav še večjega hudiča zadnja leta dela oidij, tist pa še pokvari vse, če slučajno kak plesniv grozd zmeša zraven in spreša, ker tako smrdi tista plesen, da je ne spraviš ven.
Saj se dela tako, sredstva so veliko blažja kot včasih, izobraženost na tem področju velika. In če gledaš relano, lahko ti zajebeš po domače povedano skrb za človeka, če ne boš imela kaj jest. Če bi šli na semena in sistem pridelave hrane iz srednjega veka, se lahko takoj posloviš od življenja, v kolkor nimaš dovoljšnjega kosa zemlje sama za pridelavo hrane.
In tudi nič od tega tako zastrupljenega ne vzdrži, ker se človeško telo prilagaja, ker če bi res vse tako škodljivo delovalo na človeka, ne bi danes imeli dvakrat daljše življenske dobe kot v srednjem veku. Samo ljudje nimate lastnega razuma, ampak zgolj čredno podlegate propagandi, da gredo resnične svinjarije in škodljivost lahko mimo vas in ste lepo zasužnjeni.
Včasih je bilo manj vinogradov in sadovnjakov. Škropilo se je dvakrat ali trikrat na leto.
Sedaj pa se s traktorji razpršuje kolikor se le da. Kot bi pošiljali v zrak eterične dišave. ne pa strup.
Dokazano, da je v takih okoliših veliko bolnih ljudi. Sonce sije bolj vroče in dež je umazan.
Zato rdeči alarm pred škropivi.