Poskusite se z ostalimi starši dogovoriti, da izmenično vozite otroke – če je to mogoče.
Tisti teden, ko si popoldne, naredi red po omarah, po stanovanju, tako da ti za teden, ko si zjutraj, ostane najnujnejše – kuhanje, posoda, pranje, pospravljanje igrač, delo za šolo.
Medtem, ko rihtaš kuhinjo, lahko otrok zraven tebe vadi instrument. On bere, ti ob njem obešaš/zlagaš perilo.

Tiste dni, ko nima nobeden interesne dejavnosti, lahko greste samo na igrišče pred blok in vzameš zraven kakšno lahko literaturo, magari rumeni tisk, če ti je to v užitek.
Da se vsi malo odklopite, sprostite, mislite na nič.
Nič ni narobe, če v deževnem popoldnevu raztegnete sedežno in gledate skupaj risanke. Celo popoldne! In se cartate. 😊

Ni enostavno, vem.
Brez pomoči babic in vsaki drugi teden sama sem bila z otrokoma vsa leta.

Nimam si česa očitati, po najboljših močeh sem furala, rezultati so odlični. 😇

Le za kakšen raztegnjen kauč v dnevni več mi je mogoče malo žal. ☺️

Včasih, pred 30., 40.leti so bili skorajda vsi otročki prisrčni, nežni, prijazni, ubogljivi, da jih je bilo veselje videti.Res redko si srečal starše z otrokom, ki ne bi bil ljubek in simpatičen. Danes je ravno obratno. Danes starši spreminjajo svoje otroke v brezčutne in agresivne robote, da se zgroziš, ko jih srečaš. Le v kaj bodo zrastli???

Mi smo tudi imeli isti problem. Tudi moji so si želeli popoldanskih dejavnosti. In nekaj časa smo tudi tako “bezljali” in bili vsi živčni. Potem pa smo se odločili, da je na prvem mestu šola, učenje in domače naloge. Skenslali smo klavir. Punci sem rekla, da se bo učila klavir malo bolj počasi. Brigajo nas tekmovanja in podobno. V življenju je bolj pomembno, da se umirjeno živi, druži in se ni nervozno.
Otroke vzgajam, da je v življenju družinsko življenje bolj pomembno, kot raznorazni dosežki in tekmovalnost. In na drugem mestu je šola. Učenje.
Morda ne delam prav, a zame je družina, druženje doma, bolj pomembna, kot medalje in dosežki. Morda moji otroci ne bodo taki komolčarji, kot sovrstniki. Se ne bodo znali grebst.
In te čisto razumem, ko si utrujena, izčrpana, ko prideš domov. Sama sem mnenja, da so naši starši vseeno imeli manj stresno po službah. Si pa moramo priznat, da tudi mi nismo imeli toliko izbire pri popoldanskih dejavnostih. Pa se sprašujem, če naši otroci res potrebujejo to. Ponavadi smo mi imeli le krožke v šoli in kakšno glasbeno šolo.

To se tudi jaz sprašujem. Nekaj pa vem. So naša prihodnost.

Obstaja cel kup aktivnosti v soli. Popoldanske aktivnosti niso obveza. Zakaj se sekiras ali vadi instrument ali ne? To je otrokova odgovornost. Ce mora pocet nekaj kar ga ne zanima, je pa bv da to pocne. Obcasno podporo vsak rabi, dnevno se s tem ukvarjat, je pa mimo.
Pri teh letih tud fante ne bo konec, ce znajo kaj skuhat.
Ce sta 8. in 4. razred bi nekaj vec odgovornosti za solo morala prevzet sama. Ne od danes do jutri, ampak vsak teden bolj.
Tega, kako je bilo vcasih za nase starse vse lazje, pa ne verjamem. Sluzbe ze morda manj zahtevne, bilo pa je veliko vec drugega fizicnega dela.

Jaz se na vašem mestu ne bi preveč ven metala kako imate krasno vzgojene otroke in kako so oh in sploh pametni pridni, neproblematični. Poznam dve krasni družini, ki se jim je otrok obesil. Le kako, če pa je ja vse štimalo. Mamam se je utrgalo. Ena od otrok, hči, je bila odličakinja, talentirana na več področjih. Pridna in vzgojena. Zgled vsem otrokom. Vse so vložili v njo. Da si bo vzela živjenje, nihče ni slutil. Življenje je nepredvidljivo. Vas še prehitro postavi na svoje mesto. Še Zato ne pametujte drugim, ker nikoli ne veste kje in kako bo vaš otrok končal.