nezadovoljna

Ne vem kaj naj, sem v začaranem krogu, ne najdem ven.
Blizu 30 let zakona, otroci, midva. No, mož in jaz.
Poslušam zakaj sem nesramna do moža, kako je dober, kakšna slaba sem jaz, ampak – nihče mi ni verjel ko sem omenila kaj dogaja, zdaj sem tiho. Živim po svoje.

Že pred poroko je mož lagal – majhne drobne laži, nisem se sekirala. Pač želi se prikazati boljši. Potem sva se poročila – vsake toliko je padla laž, vedno samo, da izpade bolj super, da kao ni kriv… Potem pa se je pričelo prikrivanje zadev – služba se je pričela strogo ločevati od družine. Čeprav je ogromno stvari reševal tudi od doma po telefonu. Nato šok – s sodelavko sta bila na vezi telefonsko, sms, kave, osebno…ni da ni. Skrivanje doma po vogalih, ko sem omenila – eh, pač nekaj gnjavi. Pol leta, potem je poknilo meni in…. Izkazalo se je, da je bilo res preveč vseh pogovorov, ampak nehote. Ok, sprejmem, tudi na njegovo željo šla na svetovanje z njim. vse super, dokler se zadeve niso ponovile – druga služba, druga ženska….vse kao službeno, ampak – za moje pojme ponovno preveč. Nima službe kjer je potrebno toliko delati s strankami tudi od doma, vikende…
Ko sem mu pojasnila želje, kako to prizadene, da te izolira od vsega, da laže, prikriva….sem bila kriva jaz. Da mu ne bi gušila, da bi bil mir ker res to nič ne pomeni njemu.
Ok, sem upala da ga mine – ampak ne. Dela po svoje naprej, vidim da ogromno stvari ne pove, pa se tičejo naju, izvem pa od drugih ali pa čez čas od njega – da je pač pozabil, ker ni pomembno.
Vse dela po svoje, čeprav sem mu povedala kako boli, da me moti, da me ignorira…

Sedaj živima skupaj, vendar vsak zase. Občasno je nesramen, sarkastičen, češ da sem jaz nesramna. Ampak jaz mu še vedno VSE povem, on pa ali laže ali prikriva. Še za navadno kavo ne pove, če gre s kom. Nenehno je brez denarja – pa nima slabe plače. Sem že popolnoma apatična kar se tiče odnosa, pogovori niso zadeve nič popravili, on dela pač po svoje, jaz pa sem tečna ženska.
Vsi govorijo kako je on super, jaz pa težavna ženska ki mu najedam, čeprav mu nikoli nisem NIČ prepovedala, šel bi lahko kamor hoče, samo pove naj, ne da ali ga ni domov, ali pa izgine. In na koncu – je bil v službi, ne kaj privat. In tega pa nihče ne vidi, niti ne verjame. Ker pač vedno reče da je v službi ali da dela. In je priden kot mravljica. Potem pa se mi smeji, da drugi že vedo. Včasih bi ga res lahko ubila

Zakaj si ti še z njim? razloži prosim. Zakaj ne greš stran? Imaš otroke, zaradi otrok si z njim?? Si nora al kaj? Poišči si odgovor v svojem pisanju, kaj bi svetovala neki tujki, ki bi objavila enak post kot ti?? Jaz bi ga pustila definitivno.
Imela sem drugačno situacijo, nikoli me mož ni v nič dajal ali osiral pred ljudmi, je pa imel navado, vse težave, ki sva jih imela na mene zvalit, obrnit, zapakirat in paket vreči meni pod noge, kot češ jaz nimam težav, ti jih imaš reši zadevo. Po 20 letih mi je prekipelo, ponorela, udarila po mizi in mu zmetala vse nazaj. NIKOLI več ne proba krivde zvaliti name.

Ne vem kj bi sploh rada.Če bi me moja stradala seksa bi tudi okol iskal.

Mislim, da imaš po 30 letih zakona otroke dovolj samostojne. Lepo spakiraj stvari v kovček, najdi še prej najemniško stanovanje in lepega dne samo pojdi. Uredi si svoje življenje, stopi do odvetnika, lepo naj poštima glede skupnih stvari, pobereš pol denarja od premoženja, ki sta ga ustvarila v 30 letih in ti si po kakšnem letu dveh najdeš novega moškega, če ti bo tako pasalo ali pa uživaš samski lajf zotroki, vnuki…
Vendar ga moraš najprej nehat sovražit, bit odvisna od njegovih for in se zavedat, da je življenje prekratko, da bi ga zapravljala za to, da ti težiš možu on pa tebi. Pač nista za skupaj, so what. V življenju je veliko hujših stvari, bolani otroci, bolan mož, smrt, nesreče… To v bistvu ni nič, greš lepo dalje. Pa srečno in pogumno v lep, prijazen nov lajf. Poznam žensko, ki je pri 72 zahtevala ločitev, ker je bil mož čisti tiran s svojimi osebnostnimi motnjami. Sedaj se ima odlično.

Če greznico polniš z drekom (male laži in podobno), le ta slej kot prej priteče na površje. To je eno. Drugo pa, da si veliko preveč obremenjena s tem, kaj si mislijo drugi, medtem ko svoje želje in misli postavljaš na drugo mesto. In normalno da opazovalci, ki sodijo od zunaj, nimajo vpogleda v to, kar se dogaja pri vama za štirimi stenami, zato njihovo mnenje tudi ni pomembno. Ampak na tebe očitno zelo vpliva. Verjetno si bila tako vzgojena, da moraš paziti na to, kaj si bodo drugi mislili, pri tem pa so ti pozabili povedati, da si pomembna najprej ti ali pa TUDI ti. On pa seveda igra na to karto, kjer ve, da si šibka. Kar je seveda otročje, kaže pa na to, da je tudi on prizadet zaradi tvojih določenih dejanj, katerih bosta morala ugotoviti sama.