Neznalček
Še zdaj se natanko spomnim, kako sem ga brala eno poletje ob popoldnevih, vedno po kosilu, ko sta šla babica & dedek malo odležat – na ležalniku, med slivovim drevesom, pa kosmuljevimi in ribezovimi grmi, še vedno slišim čebele, ki so se smukale okrog limonade na pladnju, vse 😉
Ne vem pa, kakšna bi se mi zdela zdaj, ko zelo težko berem otroške & mladinske … Najbrž bi ga bilo treba testirat na kakem današnjem mulcu 😉
Knjige o Neznalčku sem tudi sama imela izjemno rada. Glede pranja možganov pa, hja, res je ozadje pisanja zelo tendenciozno, zlasti se mi to zdi vidno v Neznalčku na Luni, ampak mislim, da lahko otrok knjige bere, ne da bi ta tendencioznost ali celo politična agitacija vplivala nanj. Za otroka je to le dokaj kakovostna literatura, odrasli pa se lahko ob njej hahljamo in se čudimo, kako tega v otroštvu nismo zaznali. Morda zato, ker je napisano dobro?!