Danes službo dobit je oa res enostavno. Samo obrnit se je potrebno znat. Ker se ni treba, je pač ne dobi

Počakaj, da sončece zanosi potem bo šele veselo.

Falili ste že pred leti. Med študijem se dela če je le možno kaj v smeri študija. Vsaj zadnje leto pred diplomo. Večina se jih tako zaposli. Pri nas vse študente zaposlimo. Vsi novozaposleni zadnje 10 let kar se jih spomnim so ali ostali po študiju zaposleni, ali pa so bili že starejši in z izkušnjami ko so prišli. Nikogar nismo na slepo po diplomi zaposlili. Pa smo ena večjih firm v sloveniji. Večina jih tako deluje. To da jim tega ne razložite, da je potrebno že pred diplomo o službi razmišljati in graditi na tem, da jim ne razložite kako se gradi kariera….falili ste. In sedaj še bolj falite, ker odraslo žensko obravnavate kot otroka. Če je diplomirala ima najmanj 23 let. Ni otrok. Prenehajte jo obravnavat kot otroka! Odrasli ljudje če niso sami zase zmožni poskrbet dobijo pomoč – socialno. Se je sploh na zavod prijavila? Kaj sploh počne? Kaj počne doma? Dobesedno jim takšni starši podlago za to da so depresivni mladi delate. Ker ne pričakujete nič od njih. Jih obravnavate kot otroke. In se mladina tako počuti – nesposobno. Zaradi vas!

Jaz sem se morala znajti sama brez staršev, pokrit mami dolgove, oba sta bila brez službe in jaz nikakor nisem dobila službe, sploh katerekoli. Za svojo izobrazbo sploh ne. Pa živela sem v najemu. Včasih nisem imela ne za hrano in ne za najemnino. Delala na črno in mi plačevali niso.

Vse bi dala, da bi mi takrat starši pomagami ali da bi mi kdajkoli pomagali. Trenutno srm v vezi in ker imam kredit za starše in sem tudi partnerju pokrila dolg, drugače ne bi imeli kje živeti, se na svoje sploh ne morem preselit, razmerje ni primerno in partner izkorišča kjer lahko.

Moj nasvet. Po eni strani se hči zanaša na vas in jo to blokira, da bi si kaj našla. Po drugi strani pa, dajte se odkrito pogovorit, brez obtoževanja, ker bi si ona mogoce rada našla službo in ne ve kako. Nima izkušenj s tem, potem postaneš brez volje in nikakor ne gre. Ne bi pa dovolila, da njen partner živi pri vas brez službe. Fantje sploh lažje najdejo v redu plačano delo.

Tudi ne dajte denarja za luksuz. Hrana in streha je dovolj.

Jaz sem imela to obdobje depresije in me je kolegica spravila na noge. Prvi korak je bil, da mi je poiskala razpis za sluzbo in rekla, naj probam. Dobila sem službo, bili sva začasno sostanovalki, začela sem s podjetjem ob službi in finančno je bilo idealno. Dokler na žalost nisem dobila partnerja in zaprla dobro utečeno dejavnost.

No, moji trije so odrasli, en na svojem, en v fazi selitve, najmlajsi koncuje studij, vsi trije so v casu studija delali preko studenta in vsi trije vedo, da imajo in bodo vedno imeli pri naju doma streho nad glavo, hladilnik in ogrevanje, pa nihce od njih ni nikdar lezal na kavcu in cakal, da ga mati postreze in mu oce stisne kak euro za pivo!

Vcasih je lazje iti v svet samostojnosti, ko gres brez strahu, ce se kaj zalomi, imas vedno zaledje, pa delas sam svoje korake pogumneje naprej. Tako so mi moji starsi vedno dali vedet, da imam pri njima vedno dom, pa se nikdar nisem vrnila nazaj domov in tako tudi jaz svojim dajem vedet, da imajo pri meni vedno dom!

Če se več ne šola, res ne.

Ja nehita jo financirat, pa bo kej mignla.

Ok, sej sm do 24 leta tud sama živela pr starših, dokler sm hodila v šolo, res nism nikjer delala, so me financiral. Sm se pa takoj po koncu šolanja zaposlila in od takrat naprej tud sama kej prispevala doma. Dnarja res nista hotla vzet, sm pa zato vsak mesec kakšno položnco plačala, kupovala dostkrat hrano…smo hotl doma kej zamenjat, sm šla kdaj tud sama kupt…

Čeprav vem, da dokler ne bi našla zaposlitve, bi me itak financiral, ampak si sama tega ne bi dovolila.

Radi jih imamo, naše otroke. In jih zato (preveč) crkljamo. Najprej njih same, potem pa še njihove fante/punce. “Komu bomo pa dali, če ne svojim?” pravijo vrstniki.

Jaz mislim, da je osnovna naloga staršev otroka pripraviti na življenje. Če mama in oče polnita hladilnik, kuhata, pereta, vzdržujeta stanovanje/hišo in okolico, plačujeta odraslim in izšolanim otrokom stroške, potem si ti ne bodo ravno prizadevali čimprej najti službo in svojo streho nad glavo.

Tudi tole premikanje parov od ene do druge mame meni ne gre. Odrasti in potem živi na svojem s komer in kakor hočeš živeti.

Mati mila kakšno razmišljanje. Ja super, vsak, ki se v življenju malce zmede in razmišlja, kako naprej, je torej kar upravičen do življenja na tuj račun. In če nima nobenega sponzorja? Se uleže na tla in čaka smrt? Se zgane nekaj delat, ampak posledično nikdar ne najde svoje poti v življenju? Zresni se no. Mala kokoška in njen petelinček lahko komot iščeta svoj jaz medtem ko strežeta kavo v lokalu ali kasirata v trgovini na blagajni, ter potem še celo popoldne doma na kavču, ker drugih obveznosti itak nimata. Ampak ne, najbolj najdeš sam sebe in svoj smisel, če te mamica pedena, kajne? Daj ne seri. To je gola lenoba, nič drugega. Kaj če se njeni starši malo izgubijo in začnejo dvomiti o svoji prihodnosti, ter se odločijo malo delati na sebi in razmišljati o tem? Ju bo hčerka medtem preživljala in pedenala? Ker onadva bosta morala imeti čas, da se razvijeta, a ne?

Avtorju Čas

Zakaj rojevate otroke?

Zakaj rojevate nove SUŽNJE?

Če bodočemu otroku ne morete zagotoviti dostojnega življenja in mu omogočiti da se osamosvoji in lagodno živi, NE seksajte oz. se ne gonite k živali.

Rodite otroka in ga vržete v suženjstvo.

Sram naj vas bo!

ne bom pametovala, samo napisala kako je bilo pri nas. Sin je študiral in potem mu vec ni bilo do študija izgubil je status, dala sem mu moznost, da si poišče do novega leta službo. Z začetkom novega leta je dobil službo za nedoločen čas, vendar ne v svojem poklicu. Doma mora vsak mesec prispevati za stroške in hrano ter tudi opraviti delo okoli hiše ali skuhati kosilo ali likati itd. No tako imamo pri nas. Srečno!

oh ti revež, ti pa imaš težave.

Res upam, da so starši zate prihranili vsaj 50mio EUR, da lahko osamosvojen lagodno živiš.

Sram je lahko tebe. A ti vzgajaš otroka zase, ali zato, da bo nekoč samostojna oseba? Nismo nič starši dolžni zagotavljat dostojnega življenja. Mi smo jih dolžni preživljati, skrbeti zanje, dokler so otroci. Ali si bodo izbrali življenje čistilke ali življenje zdravnika, je pa njihova izbira. Kar si bodo izbrali in ustvarili, to bodo imeli. Bodo sužnji ali sužnjelastniki – njihova odločitev. Nisi sposoben/sposobna vzgojiti otrok, ki se znajo sami odločat in poskrbeti zase? Jih moraš ti za rokico vodit in vse prinest k riti? Za božjo voljo, ne seksaj. Ali pa vsaj kondom natakni. Še bolje dva, če eden slučajno poči.

A tega citiranja se res ne da uredit? Namenjeno avtorju “za sužnje rojeni”.

No, imaš pač več sreče kot pameti, kaj naj ti rečem.

Če bi jo imela malo manj, pa da mularija ve, da bo pri tebi vedno zastonj plac, hrana, elektrika, ni da ni, bi se drugače odvilo. Mogoče je pa mož znal mulcem razložit, naj ne jemljejo mame povsem resno.

Eno je, ko se ti zalomi in na vse kriplje poskušaš stvari reševati (noben starš ne bo odrekel pomoči otroku v resnični krizi), drugo pa je, ko vse spustiš iz rok, pa kar pričakuješ, kako bodo drugi poskrbeli za plačevanje tvojih stroškov, hrane, vzeli na grbo še tvojega jebača, ki je iste branže tip…. ne da bi sploh nakazal, da misliš vzeti stvari v svoje roke in kaj narediti v tej smeri. Vidiš razliko?

Zdaj pa povej. Hči prekine študij, pove, da kakšnega težaškega dela ne misli delat, študij je pa tudi opustila, k vam domov navleče še tipa, ki ima isti pogled na svet in tako pol leta lenuhari malo pri tebi, malo pri njegovih. In ti, ki si razumevajoča in jo podpiraš, ker se je zadeva pač zalomila, to gledaš in ji polniš hladilnik, najbrž še opereš in skuhaš, haha. Pač pri tebi bo vedno imela hrano, elektiko, ogrevanje ipd. Resno?

Pa a je nisti ti rodila? Je ne poznaš dovolj, da sprašuješ tujce za nasvet?

Pametna kot vedno. Seveda je na.mestu vprašati tujce za nasvet. Zakaj? Ker niso čustveno vpleteni in lahko bolj trezno presodijo situacijo. Prej bo en tujec videl, ali smrklja vrti mamo okrog prsta, kakor bo to videla mati sama, saj ji ljubezen do lastnega mladiča megli razsodnost. Prvič slišiš za kaj takega?

Aja, a tako je to! In kako bo potem vedela kateri nasvet je pravi ob svoji materinski zamegljenosti?

Avtorica in zakaj mislite, da je hčera v težkem položaju? A zato, ker je prelena dokončati študij in si poiskati delo? Delo se dobi, danes se ni mogoče izgovarjati, da nekdo ne dobi dela. Ampak, če so pričakovanja previsoka in je človek preizbirčen mu je najlažje trditi, da ne dobi dela. Škodite ji, ker ji dajete potuho, kot njenemu fantu škodijo njegovi, ker ga podpirajo v lenobi in neodgovornosti. Naj oba delata in si plačujeta najemnino nekje, ter se naučita  preživeti.

To pride s tem, ko pubec prvič prespi. Pri nas niso smeli in so se hitro pohilali na svoje. Tudi ure prihoda domov smo imeli, ker nisem pustila, da mi motijo spanje z nočnim metanjem tuš ročke bo banji… Ampak mi smo v bloku…

Zdaj je kar je. Predvidevam, da ste v hiši, ker drugače si sploh ne predstavljam, da bi kandidat za zeta visel na mojem kavču. Praviš, da sta vidva preskrbljena. V vajin mir investirajta nekaj dela in naredita apartma iz garaže ali iz dela hiše. Svoj vhod, svoja kuhinja, mini kopalnica, vse na mini tini, nekaj kar deluje že od daleč kot začasna namestitev. Niti slučajno naj ne vlagata ničesar, to je vajin apartma, ki ga bosta morda kdaj kasneje dala v najem ali pa vrnila v prvotno stanje. Napolniš prvo kuhinjo, daš Mercator kartico z mesečnim limitom, postaviš jasna pravila porabe električnih porabnikov in porabe vode. Svoje zaloge omejiš na minimum, da se izogneta samopostrežni. Njeno sobo okupiraj s šivalnico, karkoli, v glavnem, naj ni več njena. Poveš, da je sedaj na svojem kar se stroškov tiče, da samostojnost prinese tudi obveznosti. Poveš tudi, da se boš vedno napovedala za obisk in da to pričakuješ tudi od njiju, enako kot od brata. Nič več, kar je tvoje, je tvoje, kar pa moje, pa od vseh. Povesta tudi, da vidva nimata namena kogarkoli izplačevati iz vajine hiše. Danes so mansardniki pogost pojav, vse super dokler špila, samo to marsikomu prinese solze v oči ob ločitvi, ko pridejo odvetniški zahtevki za vložek. V bistvu na prvi pogled zgleda, da jima ful daš, dejansko pa omejiš toliko, da se prične zavedati, da je hotel mama mimo.

Prav razmišljata!

Še vedno ne vemo, za kateri študij gre?

Mogoče bi bilo dobro, če bi začela načrtovati enomesečno potovanje in pustila prazen hladilnik ter prosila, da poravnata položnice, glede na to, da vaju ne bo. Življenjsko jima ne delata usluge, če lenarita doma, sploh ker se delo danes dobi. Če sta jih crkljala, je pa pol leta tudi dovolj, a ni?

Kaj ti misliš? Kako bo vedela?

Jaz ti svetujem, da se sploh ne pogovarjaš z njo o tem, ker ji ne boš povedala ničesar, česar že ne ve. Pri teh letih res.

Ne vem, na kakšen način jo preživljaš. Hrana, streha nad glavo ali še kaj več? Odreži tisto več, da bo imela motivacijo kaj sama zaslužit in postorit. Čiste osnove pa naj ima pokrite, družina je družina. Priporočam, da jo zmerno in praktično motiviraš, ne z besedami siliš.

Če sta z možem v penziji, tudi o svoji prihodnosti malo razmišljaj, se zna zgodit, da jo bosta kmalu rabila in vsakega fanta, ki ji bo pripravljen stat ob strani, takart se zna zgoditi, da se bosta po glavi tolkla, češ zakaj je tako zaposlena s službo. Se hitro obrne in se marsikomu zgodi.

Aja? Hrano, elektriko, ogrevanje, najbrž tudi sobo… imajo tvoji odrasli otroci pri tebi, ne glede na to, ali so opustili šolanje in ne gredo v službo? Super to! Zakaj bi sploh resno službo iskali, vsakih par mesecev nekaj na črno podelajo, pač za keš za sproti in živijo tako cel lajf.

Ne boš verjela, večina ljudi ima večje želje kot je hrana in topla soba. Tudi tisti, ki nekaj na črno delajo.

in živijo tako cel lajf.

Če lahko živijo tako cel lajf, pač naj živijo tako. Lajfa ne preživi noben, ne glede na to, kako aktiven je.