Nickanje, postanje ipd.
post je v bistvu sporočilo; nick pa vzdevek
Seveda obstajajo slovenski izrazi, vendar pa je treba vedeti, da so se komuniciranje po internetu, internet nasploh, pa tudi elektronska pošta, razvili na temelju uporabe angleškega jezika, kar pomeni, da so računalniški zanesenjaki iz celega sveta preždeli na takih in drugačnih komunikacijski kanalih, kjer so se pogovarjali z uporabo angleškega jezika, kratic, da si niso belili glave s slovnico, še manj z veliki, majhnimi črkami itd.
Od tod tudi uporaba parajezika – smeškov 🙂 in 🙁 in še množice teh. Tako pokrajšaš besede v čisto kratka sporočila, ki so uporabnikom bila in so še razumljiva. In jim daš še čustveno konotacijo.
Nova generacija internetnih navdušencev pa smo mi, ki dejansko preko spleta komuniciramo “po domače”, torej na dolgo in široko… Pravi računalniški friki nas gotovo bolj težko razumejo, kako si lahko vzamemo toliko časa, da napišemo traktat (no, nekatere nas rešujejo hitri prsti 🙂
Nimam nič proti ljubezni do slovenskega jezika in nič proti pravilni uporabi le tega, le razložiti sem hotela, zakaj je uporaba angl. jezika in drugačnih kratic na spletu pogosta in mislim, da v primeru, da se uporablja v mejah normale, ne bi smela biti napadana.
Sicer pa – s slovenščino naprej! Se strinjam
T.
Uhm, moj “nick” je zgodovinski. Tako me je začela klicati sestra, ko sva bili v srednji šoli (sicer sem Katja) in sem ga začela za elektronsko dopisovanje uporabljati, no, pred internetom, okrog leta 1991. Celo mož me je spoznal kot Kitty in me večinoma tako kliče.
Veliko mojih odločitev je povezanih z mojim delom. Iz istega razloga sem na primer obdržala svoj priimek in moževega prevzela dodatno. Sem namreč tudi prevajalka iz italijanščine (včasih v) in veliko sodelujem z Italijani, direktnimi naročniki in agencijami. Moj priimek je italijaniziran furlanski, kar pomeni, da ga Italijani laže izgovarjajo. V moževem priimeku je nekaj soglasniških kombinacij oziroma kombinacij soglasnik-samoglasniški soglasnik, pa še konča se na -čič, tako da si lahko predstavljaš, kakšne težave imajo tujci z izgovarjanjem. Zadnjič je neki Italijanki uspelo, da je, kljub temu da sem bila podpisana z imenom in obema priimkoma, v glavo e-poštnega sporočila uspela zapisati narobe moje ime in oba priimka združiti v eno samo packarijo …