Nihče ni prišel na praznovanje :(
Ali boste svoje otroke pustili na praznovanja, na čigava praznovanja jih pustite, ali se vam zdijo smiselna… je seveda odločitev vsakega posameznika. Vsekakor pa bi bilo zelo lepo, da se za vabilo zahvalite in sporočite svojo odločitev. S tem prihranite marsikatere težave tako staršem kot otrokom. Če bi se vsi tega držali, ne bi prihajalo do takih situacij, ki so za otroke sigurno zelo mučne.
Imam petletnico in tele rojstnodnevne zabave so pri nas že kar stalnica.Ko ima hčerka rojstni dan, jo že kak mesec prej vprašam katere bi povabila (max. 5 iz vrtca, ker pridejo še sosedi in ostali prijateljčki), potem pa najprej mal pokličem njihove starše (itak se poznamo) , da naj mal planirajo v naprej, da bomo mel pri nas fešto. Itak za ta moj manever hčerka ne ve. Potem pa vabila in obvezna potrditev udeležbe. Do sedaj je še vedno vse štimalo. Se je pa že naredilo, da je nastal problem, ko so sna isti dan naredile praznovanje dve “sošolki” – takrat se je pa pač morala hčerka sama odločt če sploh gre oz. h komu gre in sem potem staršem tud povedala kako in kaj.
Za “vabi povabi”
Tudi v kraju, kamor smo se priselili, je velika večina staršev takšnih. Ko je bil otrok še majhen, tako ni bil povabljen NIKAMOR, čeprav je bil družaben in si je tega zelo želel. Tudi na njegov rojstni dan ni prišel nihče. Sedaj pa, ko je v srednji šoli in ko njegovi sošolci sami odločajo, kam gredo, je hiša za RD vedno polna in tudi on je povabljen.
Neka grenkoba pa je še vedno ostala. Se zahvaljujem “vabi povabi” in podobnim za njo.
Naš ima v vrtcu tri dobre prijatelje. Na zabavo povabim tudi starše. Vedno se obnese, odrasli malo čvekamo in z enim učem kontroliramo otroke. Če je vreme lepo smo zunaj, je še najbolj fajn, nobenega pospravljanja.
Ko sem bila otrok ni bilo nobenih praznovanj za prijatelje. Preselili smo se iz drugega konca in niso me sprejeli. Do konca osnovne šole sem se čisto navadila, čeprav mi je bilo na začetku hudo.
Ravno te dni organiziram Rd svojega štiriletnika…ker smo v bloku bomo najeli prostor z igrali. Povabljeni bojo samo tisti s katerimi je res pravi prijatelj in s katerimi starši se tudi poznamo…tako, da bom kar poklicala po GSM in rekla naj mi za ziher povejo, ker če bo otrok samo 5 odpovem žur plac in praznujemo doma. 🙂 Torto bom jst spackala skupej prav tako slaščice, pico naročimo, za pit bo domači bezgov sok, nekaj piv in čau miki.
Aja, pa poudarla bom nej bojo darila res skromna. Prejšnje leto sem mu jih skorej vse poskrila in jih je dobil čez leto, ko si jih je zaslužu. No, tista, ki jih je obdržal so v roku enga mesca končala polomljena v smeteh. :S
Grozno. Upam, da ste deklico uspeli potolažit.
Ampak, da obstaja toliko nekulturnih ljudi – staršev, pa skoraj ne morem verjeti.
Starši smo na našem koncu že v vrtcu dorekli, da se darila ne nosilo. Vsak od otrok izdela svojo voščilnico in to je to. Sistem pelje že 8 let. Na hišni zabavi se predvsem družijo in zabavajo – igre si izmislijo sami, prostore pomagajo okrasiti (baloni, pogrinjki) in hrano pripraviti (mini sendviči, sadna nabodala, malinovec,..) tisti otroci, ki pridejo najprej. Nič kompliciranja, le druženje, ki je vedno zelo dobra zabava. Pravijo, da najboljša. Prostora imamo malo, sploh ne morejo sedeti vsi za mizo, ampak jih to ne moti.
Hja, ubogi otrok:( Nekaj je moralo biti narobe. Pogovorite se in potolažite otroka, kolikor se še da.
Jaz bi samo rada pokomentirala mnenja staršev, ki so sledila. Menim namreč, da ima otrok pri 7-ih letih že tudi sam svoje želje in če mu starši želimo vse najboljše za rojstni dan, kolikor je pač v naših zmožnostih, je prav da mu ustrežemo. Poudarjam, da me ne boste obsojali, ne v vsem kar si otrok želi! Gre za rojstni dan in če otrok želi zabavo, je prav, da mu jo organiziramo. Govorim iz lastnih izkušenj, ker sem bila vedno mnenja, da so taka večja praznovanja za družino, v šolo pa nese malo za posladkat za vse. Vendar je za otroke doživljanje rojstnega dne nekaj posebnega, drugačno kot ga doživljamo mi, starši, in večkrat mu (dobra) zabava z vrstniki pomeni več kot kaj materialnega. Tako je tudi pri nas “dozorela” želja po rojstnodnevni zabavi s sošolci in smo jo organizirali. Bilo je super in mislim, da si jo bo dobro zapomnila (bomo še kdaj ponovili). Je bilo pač darilo manjše. Tako, da menim da v večini primerov, če le imamo pravo mero, ne gre za nobeno “duvanje”. Vsak starš si želi razveseliti svojega otroka (vsaj) za rojstni dan, kako otroci in starši to jemljejo pa je stvar vzgoje. Prav je, da se tudi otroci udeležujejo, če se le-da rojstnodnevnih zabav (če so druge pomembnejše obveznosti pač ne!). Tako se družijo med seboj in se igrajo, namesto da posedajo pred TV in računalniki, saj na rojstnodnevnih zabavah se vedno kaj zanimivega dogaja, četudi so organizirane v lastni režiji.
Darila pa ne bi smela biti merilo za udeležitev, sama še nikoli nisem gledala koliko in kaj je kdo prinesel, vsakega smo veseli, ker se je za to nekdo potrudil (ga kupil ali naredil, saj je vseeno). Tudi pri izbiri ne kompliciram-o; otroci se med seboj dobro poznajo in izberejo sami kakšno malenkost in menim, da pri tem družinski proračun ne bi smel utrpeti prevelikega minusa-vsak pač izbere darilo po svojih zmožnostih. Dajte, no, nehat komplicirat! Z organizacijo in z zabavanjem na rojstnodnevni zabavi svojega otroka, bi moral biti vsak starš toliko zaposlen, da mu niti na kraj pameti ne bi prišlo, da bi ocenjeval prejeta (otrokova!) darila.
Pa lep pozdrav in obilo uspešnih otroških zabav in nasmehov!
