nimam

Ker nimam zaposlitve, me verjetno nihče v hiši ne mara. Partner se do mene večkrat arogantno obnaša, večkrat me ignorira, daje mi občutek manjvrednosti. Karkoli naredim, mu ni všeč, vačkrat ko kaj skuham mi reče, da ne bo jedel,…Ne vem kaj naj rečem, to obnašanje mi najeda živce, vse mora biti po njegovo.Tudi tašča ne prenese, da sem brez. Mi je že vrgla pod nos, da ne smem puške vreči v koruzo (saj je ne), da naj grem tja in tja vprašat, pa še kaj mi je rekla. Iščem vsak dan, pa zaenkrat nimam še sreče, da bi jo našla.

Žal je tako, danes je denar sveta vladar.

Pošlji taščo v tri krasne ali pa ti naj ona prinese domov pogodbo za novo službo. S partnerjem pa se pogovorita, da te njegovo obnašanje moti, pa spravta se vstran od tašče, ker je jasno, da te komandirata od spredaj in od zadaj.

Veliko sreče pri iskanju službe, upam, da jo kmalu najdeš.

Tega dela s taščo – a to je zate metanje pod nos? Zame je to spodbuda….

Sem ravno včeraj ugotavljala da sem že skoraj leto dni brez. Pa v tem letu nisem dobila niti enega vabila na razgovor, same zavrnitve, pa se prijavljam samo na delovna mesta kjer imam pogoje. Vmes sem se še celo nekaj dodatno izobraževala, da bi le imela več možnosti pa zaenkrat še ni uspeha. Za razliko od tebe je moj partner do mene še vedno ljubeč kot je bil prej, ceni da se trudim in me ne buzerira saj se zaveda da lahko hitro sam pristane na istem. Kljub temu da imaa samo eno plačo povprečno pa nekaj prišparava. Tudi tašča me ne buzerira ampak se trudi če kaj zve da iščejo da mi pove. Torej ni tvoj problem v tem da nimaš zaposlitve ampak da imaš bedastega partnerja in zraven še bedasto taščo. Raje se vprašaj kaj boš naredila v zvezi s tem…..

Avtorica imaš srećo da si ženska. Če bi bila moški bi imela cel roman kritik od MONovk, o nesposobnosti.

prav vsak izmed nas, pa naj si misli da ima še tako garantirano službo, se lahko z danes na jutri znajde na cesti.
bog ne daj, da se zgodi kaj hujšega – npr nesreča in invalidnost kot posledica.

da te najbližji zaradi tega gledajo postrani, se mi zdi nezaslišano. na tvojem mestu bi pakirala.govorim iz prve roke – tudi moj partner je ostal brez službe, pa naju je to še bolj povezalo. trenutno živiva z mojo plačo, verjetno bova pa kdaj v prihodnosti samo z njegovo. razmere na trgu dela so neizprosne, ampak verjamem, da enkrat pa bo. partner je prvi, ki bi moral to razumet, te podpirat, ne pa da ti še on meče polena pod noge.kako boš tako živela?se res želiš postarati z nekom, ki te že sedaj ne spoštuje?

Rekla mi je, naj grem tja in tja vprašat in naj rečem, če res ni nič za delat, da se mi drugi ne bodo smejali, ker sem brez. Partner mi je nekajkrat plačal porabo telefona in rekel, če se mu ne bom zahvalila (sploh nisem vedela do takrat, da je plačal, itak sem se mu), pa je rekel, važno, da imaš plačano. Ne počutim se najbolje.

bodi vesela da si zaenkrat vsaj še atraktivna. grde babe brez prebite pare tudi pes ne povoha

Tašča je stara in ji ni jasno , da danes ni služb. Dobiš jo le, če si kelnarca , kuharica ali trgovka. Za ostale ni nič. Poznam ljudi, ki so po par let na zavodu.. Stara je verjetno iz socialističnih časov, kjer so vsi, razen redkih klošarjev res imeli službe.

Tega dela s taščo – a to je zate metanje pod nos? Zame je to spodbuda….[/quote]

Točno tako. In vzpodbuda bi tudi bila, če bi ji rekla mama, ker je pa rekla tašča, je pa seveda vse najhujše.

Hudo je če nimaš podpore niti doma. Danes dobiti službo je znanstvena fantastika in tisti ki so zaposleni tega ne vidijo dokler tega ne doživijo sami. Starejša generacija tega sploh ne zmore razumeti, mož pa verjetno tudi ne pozna situacije na trgu dela danes. Svetujem ti, da se poleg iskanja službe zaposliš tudi s čem drugim. Vlagaj, kuhaj, uči se jezikov ki ti bodo prav prišli, nauči se kvačkati, štrikati, izdeluj karkoli, nabiraj gozdne plodove. Preveri na Pinterestu, kaj vse se da izdelovati, mogoče ti bo katera od teh veščin kasneje prav prišla.