A ti, Niobči moje zlato, a ti že spančkaš! Pa
te nisem nič pokrila? Pa ti nisem nič čajčka
skuhala, pa nogice gor na kavča dala, pa te
z odejico pokrila, kje si, nič se ne javiš? Si
tako močno utrujena?

Glej, pesmico zate, samo zate, da si odpočiješ
po napornem dnevu – zate imam vedno vedno –
v e d n o čas!

——————————–
Kadar dež na polje gre,
takrat žito rase;
z neba kapljice šume,
kakor v zlate kelihe
zbirajo se v klase.
Kakor v kelih zlat
v srce skrij bol, hude čase!
Kadar dež na polje gre,
takrat žito rase.
/J.Glazer/
——————————

Mila moja Nioba, noč naj sna ti mirnega prinese,
sanje v pehar mi naloži, jaz bom pehar ta nosila,
vanj bom želj za tebe natrosila, ….. oja, jaz bom
pehar ta nosila ……….vanj tudi svoje želje natrosila!!!

Naj pada dež , če res žito rase

Mariči , hvala !

In dež bo padal in padal, rahlo rosil
to lačno zemljo, žito pa bo vzklilo, kot
vzklije je lepo in toplo …… prijateljsto!

Dobro jutro Nioba, sinoči me ni bilo,
sem bila na poti in precej pozno prikolovratila
domov. Večerja ob svečkah, pismo rosno, da
bi mi bilo dano biti še v pravi ….. tvoji družbi ???
Tako pa …. posli sem, posli tja …….. in pa ………
ampak, ambient in vse je bilo pa superca!