Nisem sprejela službe, sedaj se žrem
Problem je na začetku, nimaš ideje, kako stvari stojijo. Kot študentu je vse super, potem pa odgovornosti in obveznosti za komaj kaj višjo plačo. Pred pol leta mi je prijateljica pisala, da so ji ponudili reden siht in da se mora pogovoriti. Še dobro, da sva se dobila, vsak dan bolj ji je jasno, da plača sploh ni tako slaba in ima tudi s slabšim plačilom neprimerno boljše možnosti za naprej, kot če bi zavrnila delo. Škoda, da nisi pred odgovorom govorila s kom, ki mu zaupaš in ima več izkušenj. Takrat bi morala sem pisat, zdaj samo siht išči, povsod, vsak dan…
Arogantnost/prevzetnost je v vsakem primeru slaba lastnost in si z njo le zapiraš vrata; tako v privat odnosih, kot v službi in poslovnem svetu. Arogantnih in preveč ‘pametnih’ ljudi noben kej preveč ne mara. Dobra novica je, da osebnost ni zacementirana skala, ampak jo lahko spreminjaš, preoblikuješ.
Kar se tiče te službe, ja, mogoče je bla napaka… po drugi strani pa si sledila svoji presoji, kar je dobro. Je pa v življenju tako, da nam nikol ni pač zagarantirana zmaga – včasih s kakšno odločitvijo trofnemo v polno, včasih pa mal pihnemo mimo in trpimo posledice napačne odločitve. Ampak v 20ih je itak pravi čas za pogumne in riskantne poteze v karieri, ker je še vedno več kot dovolj časa za začeti na novo.
Kar se tiče za naprej – če v tem prostoru ne najdeš prave službe zase, začni zelo proaktivno iskat v tujini.
Eni ji pravite, da ga je polomila, da je arogantna, da bi bili sami hvaležni za tako plačo.
Jaz pravim super. Takrat si tako čutila in nisi šla preko sebe, kot gredo mnogi in potem za vedno obstanejo nekje, kjer sploh nočejo biti že iz prve. Ja, želela si višjo plačo, a je to greh? Ne ni. Super, da si jo. Škoda, da se mnogi sprijaznijo s prenizko in potem životarijo skozi mesec.
Po moje je pa ravno to izziv. Da rečeš NE, takrat, ko ti mahajo pred nosom s čokolado, ker ja, mogoče bi bila tista čokolada trenutno čisto ok, ampak ti si želiš v sebi več. Še kakšno tortico, še kak šnicel in solato, pa juhco, torej več hodov.
Jaz res mislim, da je ravno kontra. Tisti, ki reče ne, ko se mu ponuja neka zlata jama, on pa se tam ne vidi, tisti si zasluži v življenju več in po moje bo tudi dobil.
Ne nižat standardov zato, ker jih večina Slovencev bi.
Skromnost skromnost skromnost skromnost. Pri vsem.
NE.
Zakaj?
Še vedno si lahko dober človek, obenem pa se zavedaš, da si vreden najboljšega (to je za Slovence aroganca) in nič manj od tega ne sprejmeš. Življenje te pa preizkuša tako, da ti slabše ponuja, in če boš sprejel, očitno na boljše še nisi pripravljen.
V to jaz verjamem.
Če se ti bo pa tam kdaj odprla spet priložnost in ne boš imela službe se pa spet prijavi, brez oklevanja, če si dobro delala, ti tudi ne bi ponudili take plače. Ampak nimaš kej, pojdi naprej, zdaj lahko iščeš za delo, ki si ga študirala in za tajniško delo, ker imaš izkušnje. Naj ti bo to šola, da pri vprašanjih o plači bodi previdna in preudarna, ne tako kot tukaj.
Jaz se pri prvi zaposlitvi o plači nisem niti pogovarjal, saj mi je bilo važno, da dobim čim boljše izkušnje ter, da se lahko pusham naprej. Plača mi dejansko sploh ni bila pomembna, saj je šlo za prvo zaposlitev (velika verjetnost da službo v nekaj letih menjam) in za majhno ekipo, ki lahko uspe, stagnira ali propade.
In tako sem začel s precej dobrim povprečjem iz faxa, že precej izkušnjami preko študenta, VII stopnjo izobrazbe delat za minimalca (s prevozom in malico sem prišel na cca 750€). Z rastjo izkušenj, odgovornosti, poznanstev, menjave službe itd. pa se je dvigala tudi plača. Trenutno sem nad 2k€ neto (pa to ni bila najboljša plačilna ponudba, ki sem jo dobil), s starostjo pod 30 let in manj kot 5 let delovne dobe.
Ko začneš delat, takrat najhitreje pridobivaš izkušnje in takrat plača sploh ni pomembna. Če si nabereš veliko izkušenj, ti je nizka plača lahko samo dodaten push do druge bolje plačane službe. Poznam ogromno ljudi, ki imajo povprečno plačo in vztrajajo v službah kjer so slabi odnosi, le zato, ker so dovolj plačani, da ne zmigajo svoje riti.
In kaj, če je zavrnila? V našem podjetju je plača v tajništvu neto 1100, pa ti povem, da ne menjam s tajnico, ki bo vsak čas pregorela. Morda so še kje podjetja, kjer se v tajništvu v miru prelagajo papirji, dviguje telefon in pije kava, v večini podjetij pa je ta podoba že zdavnaj preteklost. Obremenitve so velike, odgovornosti tudi. Kdo pa bo koga še plačeval za “trla baba lan”?
Če odgovorim avtorici, mogoče če imaš še možnost delati preko študentskega servisa, zamenjaj kelnarjenje in najdi kaj drugega, kjer si mogoče na terenu z drugimi ljudmi in jih lahko vprašaš če mogoče rabijo koga za zaposlitev, seveda to ne gre v enem ali dveh mesecih ampak kdaj pa kdaj se pa najde kdo ki te spozna malo bolje in če rabi delavca, te vzame. Jaz sem pred časom delal preko študentskega servisa in takole vprašal druge če kaj rabijo koga poznajo in potem verjela ali ne prej tri leta nič nobeden in nato v 14dneh jih je pa 5 iskalo za redno zaposlitev. Ne pa obžalovat mogoče se bo izkazalo na koncu da boš dobila še kaj bolšega, ni vse v denarju meni so v prvi vrsti odločali pogoji dela oziroma urnik dela
Sama sem prvo službo (univ. dipl. ekonomist) dobila v zelo znani in dobičkonosni ameriški multinacionalki, delala sem pripravništvo, to je bilo 70{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} plače. Plača je bila tako mizerna, da mi je kadrovska rekla, da jo je prav sram, da mi dajajo tako plačo. Potem sem hitro lezla gor, v nekaj letih sem prišla do solidne plače, sedaj imam svoje podjetje. Avtorica je definitivno zajebala, ker delodajalec gleda le delovne izkušnje. Vzameš in kasneje iščeš naprej, če ni možnosti drugega delovnega mesta v firmi. 800 eur za začetnika v administraciji sploh ni slaba plača. Mi grejo pa take prevzetne mladenke malo na živce. Dobesedno se delajo iz belega kruha norca, zato ker ne poznajo razmer na trgu. Zato pravim, pojdite na trg, hodite na razgovore, potem pa boste videli, koliko ste vredni. Nekdo ki je delal le v eni službi, ne more imeti realne ocene, kako zgleda, ko pišeš prošnje in si en od mnogih. Vsekakor dobra šola da se prevzetnost malo zniža.
Slovenija odganja tuje investicije, in padamo in padamo v kloako.
Poglej si to stran http://www.profesis.sk, mogoce se celo za oblikovalce kaj najde. Za ekonomiste si sigurno.